V. del – ŠTEKANJE
danes sem bolj leteča, in tako ponavljam post izpred dveh ur, ki sem ga v vsej brzini na koncu uspela (še sedaj mi je misterij kako) zbrisati, a štekate?
no, tako se skorajda v večini primerov končajo moji stavki – lepo po domače bi temu rekli mašilo. in sedaj, kot ženska v letih ugotovim, da pravzaprav z vsakim stavkom sprašujem ljudi po dejanju, čeprav me sploh ne zanima ali to počmo ali ne? v resnici bi to njihovo opravilce opazila tudi brez apraševanja.
torej, stara pravila – ŠTEKANJE – poskusite dejansko najprej s tem kar vam pade na pamet.
pomen je sicer bolj neuporaben, ampak tokratni namen iskanja pomena te besede, je v tem, da bomo videli, da uporabljamo besede v pomenu, ki ga tudi SSKJ kljub zajetnosti ne navaja.
morda pa kdo ve, ali uporaba te besede izhaja iz kakšnega drugega jezika
lep pozdrav in lep vikend (v pon baje že dežuje)
dohtarca
..ja, logish…štekam…..nemščina – brez heca, sploh nisem pomisila na, pa če verjameš ali ne, že tri dni poslušam samo nemščino okoli sebe in z njo mučim tudi svoje govorne organe
ampak mislim, da vem kje je problem – ko sem namreč prebrala dejanski pomen besede štekanje v slovenščini, so se kakršnekoli asociacije z germanizmi izgubile….
no, pravi pomen pa vseeno poiščimo
Hm, prvo, kar tudi meni pride na pamet, je priklop na električno omrežje … Ko “zaštekaš”, se ti posveti lučka *. Eureka!
Pred iznajdbo elektrike naj bi teh problemov ne poznali, je pa menda res, da je že Goethe vzkliknil:”..Mehr Licht!”.
Takrat so bili še vsi unpluged, danes pa temu ni več tako…., je pa res, da je mnogo takih, ki ne štekajo(mo).
Ja, pa tudi mračniki so raje unpluged, se mi zdi.
Super. potem je štekanje-priklop oz. ti je uspelo razumeti, si razsvetljen in unpluged uporabiš takrat, ko nečesa ne razumeš. Prvo že dolgo pridno uporabljam, drugo bom pa verjetno začela od sedaj naprej. In sicer uporaba besede pride nekako takole: To je tko, a štekaš? Odg.: Unpluged (namesto ne štekam).
Ne,se pa ne strinjam… “Verstehen” je nekaj čisto drugega… Tisto potem npr. feršteast (hmmm… čudno je videt napisano :)) ).
Če izhajamo iz germanizmov, gre lahko samo in le za “stecken” (beri: štek(e)n), kar pa pomeni priklopiti, vklopiti, tudi speti, tičati… (odvisno od kombinacije besed). No, ta vpliv germanskih jezikov se lahko vidi predvsem v naših krajih (na Štajerskem), kjer doma sploh ni vtičnic, v katere bi še kaj vtikali, ampak so res (kot je že omenjeno) samo štekerji, v katere kaj vštekaš. A štekate?
Nedvomno pa se v SSKJ najde čisto drug pomen te besede, ki je bolj malo vezan na germanizme…
Mislim da preozko jemlješ germanizme. Sploh ni nujno da so skoraj popolnoma enaki originalu. Ljudje so tokom časa pač besede predelovali, da so jih lažje izgovorili. In ta proces še traja, pa ne samo z germanizmi. Glej, nemci imajo besedo Verstärker (ojačevalnik)… pri nas se je udomačila beseda feršterker, za ozvočenje pa izpeljanka iz nje.. ferštek… Po tvoje bi morala torej beseda “ferštek” izhajati iz besede “stecken”, pa ne.