Pozdravljeni,
Ponavadi se ne poslužujem tovrstnih forumov zdej sem pa v tako težkem položaju za katerega sem kriva seveda sama.
Na kratko, pred leti sem naključno spoznala tega fanta, delal je pri nas, prihaja iz BiH. Že po prvem srečanju so iskrile iskrice strasti, bil je sramežljiv, prvi korak sem naredila sama.. On porocen, jaz poročena, oba z otroci… Tekla so leta seveda so zato vsi zvedeli, on se naprej igra poštenega moža, jaz sprejela odgovornost in se razšla s partnerjem, ker ga roko nas srce tudi ne ljubim in ne spoštujem. Ljubim tega fanta. Vem da tudi on mene. Najbrž ne tako kot jaz njega. Ne zahtevam od njega nič, ker ima za sabo nepreskrbljeni ženo in otroke.
Ampak, stokrat sem hotela že končat, vklopila razum, da to ne gre, ljubim ga, a hkrati vem da ne bova skupaj. On ne zdrži brez mene. Niti jaz. Slišiva se vsak dan po cele dneve, vidiva tedensko. Želela bi slišat samo ljudi z izkušnjami, ki so bile ljubice ali ljubimci, ker samo taki se razumemo. Ne rabim brat kaj vse sem, ker sama točno vem kaj sem in zakaj sem taka. Ne olepsujem. Hvala.
Vem pa da je velika težava tudi v meni, ker sem neodločna in nenačelna, se ne drzim kar rečem ker me zmeraj izda srce. Je neka kemija med nama, tega se zavedava oba, a žal zarad okoliščin ne morava bit skupaj. Bila sva že skupaj v dobrem in slabem, veliko se je nabralo v vseh letih,a ne odnehava. Kako it vn iz tega brezna, brez da zamenjam cifro, naslov, službo, ker tega ne bom naredila.. On tudi ve da ga mam tok rada da ne bom mela drugega, ima me na nek način v šahu..

Ti ne rabiš izkušenj drugih ljubic in ljubčkov, temveč ljudi, ki so ljubili, pa to ni bilo dovolj in je bilo treba presekat. Pa ni šlo za ljubezenski trikotnik, kar je verjetno še huje.

Ti si kot diabetik, srčni bolnik, hud alergik, ki niti zavoljo lastnega zdravja in dobrega počutja ne zmore prekiniti z razvadami pri prehrani in življenjskemu slogu. Kako bi rekla takšnemu človeku?
Pač ko spoznaš, da ni perspektive, se vljudno posloviš in nadaljuješ življenje. Ja, itak ne boš imela drugega, nikoli, ever never. Daj no, nisi stara 16. Dobra ljubeča zveza ni nujno spočeta iz tako velike nesmrtne in brezkončne ljubezni, kot jo ti čutiš do tega moškega, zato je pa veliko srečnejša, prijetnejša, zdrava, pomirjujoča, zadovoljujoča in tako naprej.

seveda ga ne ljubiš, ampak si z njim zasvojena tako kot alkoholik s pijačo.
On ima v sebi nekaj negativnega, kar te privlači, ker nimaš zrele osebnosti, ampak si v sebi nekje globoko ranjena, motena, nedorasla, karkoli pač. On je pa samo sol na tvojo rano, zato ne moreš stran.
Moraš pa razumeti, da on na vse skupaj gleda čisto drugače kot ti. On ima v Bosni svojo familijo, za katero se čuti dolžan skrbeti. V Sloveniji pa bedasto Slovenko, kjer najde zastonj seks, grem stavit, da ga tudi finančno podpiraš oz. ima od tega neke koristi. V glavnem zanj je to win win situacija.
Dvomim, da se boš za sivo realnost pripravljena odpovedati svoji turški nadaljevanki. Oziroma kaj bi sploh rada? Pričakuješ, da se bo ločil in ti prijahal v objem?

Herotica, se strinjam z vsem. Gre za neke vrste odvisnost, gre za fizično in psihično potrebo po nekom, katero bo treba čimprej opustiti.
So mi pa zanimiv kakšni komentarji, ozkogledni ljudje, ki mislijo, da se pa njim to ne more zgoditi. Tudi sama sem bila tega mnenja do pred par let nazaj,striktna! In čisto nič se ne slepim ali karkoli, hvala bogu sem prizemljena, kot rečeno gre za neko vrste odvisnost kot bi vas zdaj spraševala kako nehat kadit. Težko je, zelo težko. Enostavno je potrebno zbrati moč od nekje in spremenit življenjski slog. Čustva so res hudič! in ljudje nismo roboti.
Končat ljubezen ja.. Ko pride do prevare, ljubezni praktično do obstoječega partnerja ni, niti spoštovanja. Ker se je 15 let ta “suša” nabirala..in vsak lahko ima pravico do nove ljubezni. Tiste prave, se strinjam.

Kadilci se odvadijo svoje odvisnosti z medicinsko hipnozo. Poskusi s tem. Ker ja, to je zasvojenost – boš res edino življenje, ki ga imaš preživela kot kak džanki?

Nee, ne bova skupaj, niti ne bi zahtevala to njega. Itak sva se zmenila že na začetku da se ne bova ločila. Sam takrat nisva vedela da bo trajalo 4 leta. V teh letih sva se pa navezala logično. Sva na nek način res karmično povezana. In to je najtežje prekinit.
Ne, ne podpiram ga finančno, imava pa vzpostavljen nek vzajemen odnos, bila sem mu duševna hrana, ko je bil tukaj sam brez družine, on pa je v meni zapolnil tist manjk. In to še vedno traja. Enostavno je ena kemija. Sploh si ne znava predstavljat življenja en brez drugega. On je itak iz druge kulture, pri njih se ne ločujejo kot pri nas ko se vsaj tretji par loči. Je pa res krasen človek, bolj kot marsikateri Slovenec, jaz pa tudi preveč ljubezniva, prijazna, mehkosrčna, ustrežljiva in to mu paše glede na travmatično njegovo zgodovino (vojna ipd).
Samo da bi se čustveno distancirala od njega in ga gledala kot prijatelja, res je težko, ker ga prav ljubim, joj no. In to zavedanje, da vsak dan spi z ženo, itak to ni normalno, da si to dovolim. Ampak vidim, da na silo nič ne. Stokrat sem že hotela končat pa itak ne gre..neodločna, nenačelna jaz..

In kaj na to pravi tvoj mož? Kaj pravijo otroci?

Draga moja.
Sočustvujem s tabo. Bila sem v podobni zgodbi. Jaz sem bila tista, ki se nisem ločila. Trajalo je sedem let. On me je zapustil, naveličal se je čakat. Baje se je zaljubil. Če se ne moreš odločiti, pusti…življenje bo odločilo..Bo pa bolelo. Ampak čas počasi blaži bolečino.
Srečno.

Ne poslušaj ciničnih komentarjev zafrustriranih ljudi, ki ti govorijo, da odrasti, da si neumna, neodgovorna itd.
Tudi sam preživljam podobno izkušnjo kot ti. Pred dvema letoma sem se zaljubil v žensko, ki ima identičen status kot jaz, torej poročena in z dvema otrokoma. Ljubezen se je zgodila nenamerno, po nekem naključju sta se najini poti srečali in ljubezen je narasla eksponentno. Po par mesecih sem se zavedal, da je moje srce predano le njej. Začel sem ji izpostavljati dejstvo, da me ta zunaj zakonska zveza uničuje, da bi se rad ločil od žene in zaživel samo z njo. Njen odovor je bil vedno isti, in sicer da ni pripravljena na to. Ljubezen je bila tako močna, da nisva znala nehati. Nekega dne mi je žena vdrla v telefon in ugotovila, da imam to zvezo. V parih mesecih je pri meni sledila ločitev. Popolnoma zasluženo sem sprejel svojo odgovornost z vestjo, da sem ravnal s srcem. Za to najino zvezo je izvedel tudi njen mož, vendar ji je to prešuštvo oprostil. Kakšno je sedanje stanje med njima ne vem točno, od znancev sem slišal, da ona čustveno životari in da je ujeta v njenem zakonu. Kot mati se je preprosto ustrašila izgube družine, stigmatizacije in še kaj bi lahko naštel. Po domače povedano se je potegnila nazaj. Trenutno bije svojo borbo za obstanek, išče svoj smisel življenja. Nikakor pa nima moči, da bi storila isti korak kot jaz … sledila svojemu srcu. Po najinem zadnjem srečanju, v katerem me je prosila naj jo počakam, sem ji napisal dolg tekst v katerem sem ji dejal naj gre svojo pot. Dejal sem ji, da je bilo žrtvovanje moje družine dovolj in da ne mislim sodelovati pri razdoru njene. Povedal sem ji naj me poišče, če se bo kdaj njen zakon končal po drugi poti, ne pa zaradi mene. In če bom takrat samski, bova imela velike možnosti, da zaživiva ponovno skupaj. Do takrat bom pa počasi nehal sanjati, poskušal tudi pri sebi poiskati nek nov smisel in ponovno zaživeti.
Dotaknila si se področja prepovedane ljubezni. Slednja je strastna, polna vseh mogočih čustev, presega meje same spolnosti in se jo v fizičnem svetu ne da več opisati. Je pa neusmiljena, za seboj pušča žrtve in redko kdaj se dobro konča. S tem, da se moraš zavedati, da je dober konec le za par nastopajočih, ne pa za razpadle družine.
Tvoj ljubimec bo težko izbral moč, da bo zapustil družino. Lahko ga boš čakala leta, brez nobene garancije, da se bo to zgodilo. Predlagam ti, da mu postaviš glede vaju ultimat in da se v primeru, da se ne bo mogel odločiti, odmakneš daleč stran. Bolečina bo sprva neznosna, zato ti predlagam, da si za reševanje le te poiščeš strokovno pomoč. Če sta si usojena, te bo nekega dne poiskal.

Točno veš, kaj je treba narediti. Kar tudi napišeš. Če ne narediš, pač zavestno vztrajaš v tem razmerju z vsemi plusi kot tudi minusi. Podzavestno veš, da je več minusov zate (čustveno), pa nisi dovolj zrela in poštena do sebe, da bi to prekinila. Dokler ne odrasteš (čustveno), se bo to vleklo in vleklo in vleklo … Tako pač je.

Na tak nacin delujejo tudi Kubanci. Varanje, izkoristek, ter borba za prezivet. Beseda ljubezen, pa za njih nima pomena niti ne ustvarja bolecine. Zal…punce pa se pustijo. Cim dlje stran od take zasvojenosti

samo eno vprašanje cinične ženske: zakaj se nisi ločil, ko si spoznal usodno, prepovedano, neskončno ljubezen, ampak raje sedel na dveh stolih, seksal z dvema ženskama, delal budalo iz žene, ki ti je morala vdirati v telefon? Zakaj ti je morala dati šut karto žena?

A vi znate sploh se kaj drugega napisat? Pod vsako temo eno in isto.
[/quote]

Tudi kaj drugega zna napisati. 😉
Desjtvo je, da imata oba družini in ona, zaradi lastnih čutenj idealizira nekega moškega, ki počne praktično enako kot ona – vara.
Torej, za prevaro je potrebna odločitev, potrebno je planiranje, kar za seboj potegne tudi dejstvo, da človeka, moža, očeta njenih otrok, ne spoštuje niti toliko, da bi mu v obraz povedala kaj do njega čuti. Gre za sprenevedanje, za izkoriščanje in tajenje občutkov nekomu, ki naj bi ga imela rada in z njim imela iskren odnos. Tako početje pač ni odraz odrasle in samostojne osebe z dobrim naborom vrednot. Gre za plehkosti tipa tukaj bom vzela tole, tamle tole, tjale pa grem še po malo užitka. Pa pustimo moža in njegove občutke, ker moški pač mora stisnit zobe in igrat vernega slugo v današnjih časih, ko sta egoizem in narcisizem nekaj povsem pričakovanega in povprečnega. Kaj pa s tem naredim svojim otrokom, se pa niti ne vpraša.
To kar ona počne, počno najstniki, ki še ne razumejo, da bodo za svoja dejanja morali prevzeti tudi odgovornost in da posledic ne bodo nosili le oni, ampak tudi družina.

Saj ti tudi nisi sledil srcu, ampak te je žena odkrila, drugače bi bilo še vse enako. Nisi čisto nič bolj pogumen kot ona. Vsakemu bi zapasalo nekaj novega po dolgih letih, ne pa sedaj to predstavljati kot nadnaravni čudež.

Eden najlepših in najbolj iskrenih zapisov, kar sem jih tu gor prebrala. Vidi se, da ste resnično ljubili to žensko.

Hvala za realen odgovor. Tisto, ko smo dali to čez, vemo kaj preživljamo vsi udeleženci.
Žalostno je to, da veliko zakoncev živi na videz popolno življenje, na zunaj vse super, 90% pa so nesrečni. Vendar velika večina teh tega ne prizna. Na srečo sva imela z bivšim možem mlada otroke, tako da sta sedaj že kar velika in lažje razumeta, ampak vseeno sta še otroka. Če bi bili majhni ko je od ljubimca, vprašanje, če bi se odločila za razvezo. Z bivšim možem sva na srečo oba prizemljena in sva se iskreno o vsem pogovorila, pozna mojo zgodbo, seveda je bilo nekaj mesecev strašnih muk in solz, ampak sva se vsaj pogovorila zakaj je do tega pripeljalo in je lažje. Ni nobenih laži več. Še vedno delava vse za družinsko dobro. Jaz mislim če sta si dva usojena bosta slej ko prej prišla skupaj. Je pa res da če si ti samski, drug pa ne, v nedogled to ne gre čakat. Ja res je, treba je ogromno poguma za razvezo, ogromno! In veliko dejavnikov je odvisnih za to.

ne gre za to, da ti ne moreš pustiti tipa, ki noče pustiti žene.
Ti ne moreš pustiti svoje fantazije, ki te drži gor. Ker se morata skrivat, lagat, je to edini adrenalin, ki vajino vezo drži skupaj.
Če bi ljubimčeva žena na primer spoznala še sama enega bogatega sonarodnjaka iz Nemčije in odšla s familijo z njim gor, grem stavit, da vidva niti dva meseca ne bi zdržala skupaj.
Ker bi se adrenalin skrivaštva izničil, med vama pa ni ničesar drugega.

Ravno to – sva si usojena, sorodni duši, duši dvojčici – ni nič drugega kot sledenje impulzom.
To pa za sabo potegne osebnostne lastnosti, zaradi katerih postaneš drugim kot oseba nezanesljiv/nezanesljiva. Tako sobivanje je čustveno površno, do ljudi, ki naj ti bi bili najbližji pa podcenjujoče.
Vedno gredo te reči v po teh korakih – nezadovoljstvo, ki se ga ne da na mizo in se o njem ne pogovori, nato pride nova duša dvojčica, nato sledi prevara, nato razkritje in pogovor, ki bi v resnici moral biti opravljen že pred leti. Zakaj? Zato, da daš tudi partnerju/partnerki možnosti, da si čimprej uredi življenje brez tebe.
Temu, kar prevaranti in prevarantke počnete se reče monkeybranching in pomeni prehajanje od partnerja do drugega partnerja na način, ki brez prevare in možen.
Ko sam potegnem črto, mi je vedno bolj jasno, da ženske, ki v preteklosti ni zmogla na fer način zaključit odnosa, v svojem življenju nočem, ker je drama edino kar bo prinesla “k mizi”.