Primož!
Prebiram tale forum v upanju, da najdem kak koristen nasvet tudi zase, ker imam podobne težave, ki jih opisujete na tem forumu.
Vedno so tvoji odgovori pozitivno naravnani – da prava ljubezen ne prizadane, da je treba poslušati srce, da je po težkih trenutkih vredno iti pozitivno naravnan naprej in pogumno gledati v svet…
Lepe misli, ki bi jih človek rad verjel, a kaj ko jim jaz ne morem več. Vsi se z novim upanjem spuščamo v nova razmerja in VEDNO NAM GRE V LJUBEZNI KAJ NAROBE, SLEJ KO PREJ. Kako naj človek sploh še ohrani vero, kako naj verjame v to, da bo v prihodnje kaj boljše, da v ljubezni ne bo prizadet? Dokaz so tudi vpisi v tem forumu.

V čem je potem sploh smisel? Je bolje biti promiskuiteten in menjati partnerje in biti z njimi, dokler ti je lepo in jim ne pustiti, da ti pretirano spremenijo življenje, vlijejo upanje, potem pa te prevarajo, prizadanejo, zapirajo v kletko… ? Ampak potem jih prizadeneš, kar je zelo narobe. Ima kak smisel, verjeti in vlagati v zvezo, če se slej ko prej vedno začne nekje krhati? Zakaj pride do varanja? Ali prevarani sploh lahko to prepreči, ali sploh lahko opazi, da je nekaj narobe, brez da bi ga drugi označil za paranoika in ljubosumneža? In zakaj se ubadamo s tisočimi problemi, ki nam jih prinaša zakonsko življenje, če se na koncu vedno prizadanemo?

Bega me izgubljeno upanje. Ne izgubljena ljubezen, te imam neomejeno.

Kdor je izgubil upanje, ve, kaj želim povedati. Upam, da ima kak nasvet zame. Hvala.

Lost,

naj povem, da sem tudi jaz nekoč že izgubil upanje in prav vesel sem,d a sem ga uspel zopet najti in da sem lahko prišel nazaj in sedaj vem zakaj vse to počnem.
veš kako je žalostno življenje brez kakršnega koli upanja. lahko ti vzamejo prav vse kar imaš na tem svetu, lahko ti poberejo prav vse materialne stvari, ki jih imaš. Lahko stojiš nag brez obleke, nekje popolnoma sam, povej kaj ti lahko še vzamejo? Življenje? Ja tudi to ti lahko vzamejo. sedaj pa si zamisli in živi v prepričanju, seveda se moraš prepričevati, moraš v to verjeti, da je edino kar je vredno čista ljubezen, ne ljubezen v nekoga, ampak ljubezen.

Kako naj ti povem kaj je ljubezen, ali imaš sam sebe rad? ali se ljubiš? Se sprejemaš takšnega kakšen si in si zadovoljen da si tak kot si? Ne ljubezen do drugega, najprej moramo ugotoviti, kaj sploh ljubezen je.

Vidiš, govoril si o tem, da ljubezen prizadene, ne ne prizadene ljubezen, prizadene pričakovanje, ker si misliš, da veš kaj je ljubezen, ja to ljubezen sem dajal in sedaj pričakujem, da se vrne, ampak ne, zadene me popolnoma nekaj drugega in to je nesreča, trpljenje.

Lahko ti rečem še tole, ljubezen nikoli ne pričakuje, da mora kaj dobiti nazaj v zameno. Ljubezen je enosmerna vozovnica, gre samo naprej, nič nazaj, čim pa mi mislimo, da se bo kaj vrnilo, ja bomo pa razočarani, no in razolara nas naše pričakovanje in ne ljubezen. ko ljubezen pride, pride od drugod od tam, kjer najmanj pričakujemo, da bo prišla. Zato je naša naloga, če želimo biti srečni, da dajemo in ne zahtevamo ničesar v plačilo. Vse bo prišlo samo od sebe in to ravno zato, ker ne pričakujemo. Kajti to je edina zadeva na svetu, ki bi ji lahko rekli “superprevodnik” nima izgub, nasprotno bolj ko dajemo več jo je.

Kadarkoli se pogovarjam o ljubezni, vedno znova padem v zadrego, kako naj to povem in odkril sem samo to, da lahko ljudje to, kaj je ljubezen samo opazijo. Žal nikoli ne moremo povedati z besedami kaj to je. In takrat ko je ljubezen res 100% poudarjam 100% in ne 99.9999999999% takrat smo sposobni narediti vse, pozdraviti človeka ali pa premakniti goro. Vendar kako pridobimo to 100% ljubezen, tako da se nikoli ne trudimo in ni naš cilj, da jo dobimo. Cilj mora biti, da jo čim več dajemo.

Kako sem jaz dobil nazaj upanje? Uh…to bi bila dolga zgodba, da bi lahko knjigo napisal, danes pa sem preprosto vesel, da lahko dajem. Nimam pojma o izkušnjah v življenju, nimam pojma po strokovni plati, nimam pojma zakaj sploh to delam in kaj naj delam.
vem samo eno in za to sem vesel. Ja, to delam. Ko bom ugotovil, da moram nehati, bom prenehal, do takrat pa mi bo to delo v veselje.
povem točno tisto kar mi je tano ta trenutek in ne razmišljam, kaj moram povedati. Želim le dobro in želeim,d a bi vsi, ki iamte vprašanje prejeli dober odgovor, jaz sem pozitiven človek in zato želim to pozitivnost tudi dajati vam. Ja vsi vemo, kaj je realnost, ampak ravno v tem je čar, da ne živimo v realnosti, ampak da to realnost prestopimo in začnemo živeti bolje. Zakaj bi se zadovoljili z povprečjem, če imamo na voljo lepše življenje. AH kaj pa čmo, saj ej tudi drugod tako hudo. Srečo, veselje, in ljubezen nam ne prinesejo materialne dobrine, življenje v dvoje, služba , hiša, dopust v eksotične kraje…..vse to si lahko prinesemo samo sami sebi, in bolj ko bomo to naredili zase, lažje bomo to delili naprej. te stvari niso kupljive ali otipljive, vse to obstaja in vse že imamo, samo pogledati moramo vase.

Vse to po čemer hrepenimo in vse to kar nas nekam vodi, vse to imamo že v sebi. Samo odprimo srce, pa bomo zagledali.

Ja, pozitivno sem naravnan, tudi jaz imam slabe dneve in trenutke, vendar vsakič znova sklenem, da jih bom premagal in želim da postanejo preteklost in da jih ne bom ponavljal.

pa saj to je smisel, da smo pozitivni. Ljudje imamo v sebi neko energijo in ta energija je sposobna zdraviti ali pa uničevati ljudi in samo od nas je odvisno za kaj jo bomo porabili. In ko so ljudje popolnoma na psu in negativni, ter se smilijo sami sebi, takjra pa je moja ali naša naloga, da jim pomagamo in vspodbujamo njihovo energijo, da začne delovati. Kajti nikoli ne zdravimo mi ljudi, mi jim samo pomagamo, da začnejo delati in se zdraviti sami.
Tako je tudi z našim sistemom in forumi.

Nihče ni tako bogat, da ne bi nekoga potreboval in nihče ni tako reven, da ne bi bil nekomu potreben.

Jaz pa , kaj naj rečem, nikoli ne vem, kdaj bo tale sistem ali odgovor komu pomagal in mu lahko samo zaradi tega, ker je namesto negativnosti prebral in občutil pozitivnost, rešil celo življenje ali pa mu vsaj pomagal, da prebrodi težavo. In ravno v tem je čar, več kot dajamo več bomo prejemali in tisto kar bomo dajali, tisto bomo tudi prejemali.

veliko sreče in pozitivnosti v življenju želim.

Primož

Spomila sem se besed, ki jih je enkrat napisal clovek od katerega bi se vsakdo lahko marsikaj naucil.
IZKUSNJA STEJE, VSE OSTALO JE STRAHOPETNOST.

tako je življenje, stvari, odnosi in ljudje se spreminjamo, nič ni večnega, zacementiranega, če pa dokončno kapituliraš in popolnoma izgubiš upanje zdaj, ko ti je hudo, nimaš možnosti, da ti bo še kdaj lepo, skozi izkušnje (predvsem tiste, ki najbolj bolijo) se gradimo in zase lahko trenutno rečem, da kljub velikim “porazom” v preteklih zvezah, v življenju smisel je, če ne drugačen pa mogoče tak, da ga živimo in ne da se sprašujemo zakaj

želim ti vse dobro,

pozdrav, sonce

Kdor je izgubil upanje tudi ve, da je to le prehodno obdobje. Tista zivljenska izkusnja, ki nas gradi… na boljse. V tem obdobju bos tudi ugotovil zase, ali ti je ljubse menjavati partnerke in imeti povrsinske odnose, ali predati in zaupati se eni osebi, pa ceprav za leto, 3, 6 ali pa do konca zivljenja. Prihodnost ne steje, glavni so obcutki in misli danes, sedaj!