Uživati nosečnost
Croftova je pametna ženska. Kristalno jasno ji je, da če bo njej fajn, bo bitjecu tudi. Brez slabe vesti bo poskrbela zase in bila zadovoljna in srečna mati, v nasprotju z likom cankarjanske matere, ki vas je tu gor veliko…[/quote]
Mah, kakšna cankarjanska mati…daleč od tega sem…dobro se zavedam, kje so prioritete. Me pa motijo ljudje, ki ne vidijo niti prsta dlje od sebe. In definitivno to za otroka ni dobro. Poznam eno, ki je cele noči prežurirala, ker je bilo to njej fajn, otroka, dojenčka, pa puščala samega doma, češ, saj spi. Skoraj ji je umrl. S tem nočem reči, da bo Croft počela isto, samo komentiram tvojo izjavo, mama2831, češ, če je mami fajn, je posledično tudi otroku….japajade
Croftova je pametna ženska. Kristalno jasno ji je, da če bo njej fajn, bo bitjecu tudi. Brez slabe vesti bo poskrbela zase in bila zadovoljna in srečna mati, v nasprotju z likom cankarjanske matere, ki vas je tu gor veliko…[/quote]
Mah, kakšna cankarjanska mati…daleč od tega sem…dobro se zavedam, kje so prioritete. Me pa motijo ljudje, ki ne vidijo niti prsta dlje od sebe. In definitivno to za otroka ni dobro. Poznam eno, ki je cele noči prežurirala, ker je bilo to njej fajn, otroka, dojenčka, pa puščala samega doma, češ, saj spi. Skoraj ji je umrl. S tem nočem reči, da bo Croft počela isto, samo komentiram tvojo izjavo, mama2831, češ, če je mami fajn, je posledično tudi otroku….japajade[/quote]
Mešaš jabolke in hruške, saj govoriš o zanemarjanju otrok, to je pa ekstremna situacija. By the way, a si ti to mater prijavila, ko te že tako skrbi za otroke?
Mislim, da me je večina razumela tako, kot sem mislila: če se mati skrajno žrtvuje, do najmanjših neumnosti kot so recimo da se prvo leto ne premakne od otroka, ga ne pusti previt nikomur drugemu, se nečloveško matra z dojenjem, čeprav je jasno, da ne gre, skratka, otroku popolnoma prilagodi svoje življenje in pri tem trpi, ker ne poskrbi zase, je živčna, neprespana, utrujena, depresivna – no, njen otrok gotovo ni zadovoljen dojenček.
Prava umetnost je poskrbet zase in za otroka, bit srečna, zadovoljna mamica, potem so tudi otročki dobre volje!
Croftova je pametna ženska. Kristalno jasno ji je, da če bo njej fajn, bo bitjecu tudi. Brez slabe vesti bo poskrbela zase in bila zadovoljna in srečna mati, v nasprotju z likom cankarjanske matere, ki vas je tu gor veliko…[/quote]
Mah, kakšna cankarjanska mati…daleč od tega sem…dobro se zavedam, kje so prioritete. Me pa motijo ljudje, ki ne vidijo niti prsta dlje od sebe. In definitivno to za otroka ni dobro. Poznam eno, ki je cele noči prežurirala, ker je bilo to njej fajn, otroka, dojenčka, pa puščala samega doma, češ, saj spi. Skoraj ji je umrl. S tem nočem reči, da bo Croft počela isto, samo komentiram tvojo izjavo, mama2831, češ, če je mami fajn, je posledično tudi otroku….japajade[/quote]
Mešaš jabolke in hruške, saj govoriš o zanemarjanju otrok, to je pa ekstremna situacija. By the way, a si ti to mater prijavila, ko te že tako skrbi za otroke?
Mislim, da me je večina razumela tako, kot sem mislila: če se mati skrajno žrtvuje, do najmanjših neumnosti kot so recimo da se prvo leto ne premakne od otroka, ga ne pusti previt nikomur drugemu, se nečloveško matra z dojenjem, čeprav je jasno, da ne gre, skratka, otroku popolnoma prilagodi svoje življenje in pri tem trpi, ker ne poskrbi zase, je živčna, neprespana, utrujena, depresivna – no, njen otrok gotovo ni zadovoljen dojenček.
Prava umetnost je poskrbet zase in za otroka, bit srečna, zadovoljna mamica, potem so tudi otročki dobre volje![/quote]
mama2831, tukaj se popolnoma strinjam s tabo, a to so ekstremne situacije. In ekstremne cankarjanske matere, ja. Croft se mi po njenem pisanju ( nasploh ) pač zdi ekstremno nasprotje tega, vedno samo ona, vedno samo, kaj njo teži, briga jo za vse druge… Bo drugače pri tem otroku?
In, ne, nisem prijavila te matere, ker sem žal izvedela za to šele, ko je otroček skoraj umrl. So ji ga pa vzeli, ja.
Jaz sem full uživala vse do začetka 9m, z izjemo 2-3m, ko mi je bilo full slabo, potem pa, ko sem bila na porodniški, mi je pa postalo že kar naporno; zatekanje prstov, komaj sem se premikala, spala sem samo do 4 ure, še vozla sem komaj( sem naredila tudi veliko škodo na avtu)…ampak tisti vmesni čas pa sem bila čisto v rožicah od hormonov; sem se skozi nekaj režala, resna skoraj nisem mogla biti, nenehno sem božala otročka( so me neznanci že prav čudno gledali), še v službi mi je bilo vse smešno, pa imam kar naporno…in se že veselim nove nosečnosti enkrat čez dve leti
Ojla.
Jaz tudi uživam. Po prvih težavah sedaj vsak dan uživam v nosečnosti. Verjetno je zadnja (tretja). Fajn mi je čutit brce, imeti trebuh. S kilažo se ne obremenjujem. In ko se otrok rodi. Krivično se mi zdi, da tak občutek doživimo tako malokrat. Jaz večje sreče še nisem občutila.
V glavnem, čas mi prehitro teče in teh enajst tednov, ki me še čakajo bi še malo raztegnila.
Lepo se imejte. T
Lepo mi je, lepo. Trebuh ni prevelik in nisem prenerodna, počutim se res dobro, vendar je pogoj, da se ne prenajem in da se vsak dan dobro sprehodim – potem tudi noge ne zatečejo, fajn spim ponoči,… Skratka, še 30 dni imam do konca in uživam v vsaki minuti nosečnosti ter se neznansko veselim prihoda našega fantka :-)) V glavnem imam že vse pripravljeno in pravi užitek je pogledat v njegovo omarico te drobcene stvari…
Aja, pa še to – imam to srečo, da Croftovo poznam tudi v živo in vsem vam povem, da je punca in pol. Zrela, odgovorna in predvsem zelo zelo pozitivna oseba. Kdaj greva spet na kofečke?
Živjo.
Še moje skromno mnenje: Kitty je nekje na začetku zelo dobro napisala. Občutki so hkratni. Hkrati si utrujen, zaskrbljen, sit vsega, pa tudi srečen, v pričakovanju… V bistvu se ti filingi izmenjujejo. In je verjetno ni nosečnice, ki ne bi celo nosečnost niti enkrat znorela in rekla jest mam tega dost. Pa to ne pomen, da ne mara otroka, al pa da je ne vem kako sebična… (komentar od BTW), al pa, da ne uživa nosečnosti. Sploh pa Lara, ki praviloma piše pozitivne komentarje, tokrat jo je očitno nekaj znerviralo, pa je mal pojamrala. Pa kaj pol.
Evo jaz sem danes zjutraj sočno poslala vse skupaj nekam in rekla da mam dost, ko sem neprespana želela pokinkat vsaj še pol urce, pa me je non stop grabil krč. Pa vstanem, pa krč mine. Se vležem, spet krč. In tako petkrat, pol ma pa vsak dost. Seveda je to običajni del nosečnosti, katere sem neizmerno vesela (glede na to, da smo otroka delali pet let). Ampak ne morem pa se smejčkat in trdit, da uživam, ko me grabijo krči in spim samo po eno uro na enkrat. Uživam v čem drugem, v nespanju ziher ne.
Hej, Lara, sej bo kmal…
VV