po svoje imas prav. Jaz sem sina rodila v tretji nosecnosti in je bilo posledicno ze v startu prisotnega ful straha. Sama sem tudi skozi govorila, da rajsi nisem nikoli vec noseca kot da bi dozivela se kaksno izgubo.
do 12 tedna sem krvavela v 16 so mi naredili cerklazo in sledilo je strogo lezanje do 33 tedna. Skratka ko sedaj razmisljam je bilo res ful naporno in iz tega razloga ne zelim se kdaj zanosit.

Ampak istocasno sem bila najbolj srecen clovek na svetu. Vsak uz, vsakz brca vse kar se je dogajalo je bilo tisto kar sem vec kot desetletje sanjala. In mislim da tudi sedaj marsikaj bolj cenim kot nekatere kolegice ki so pac zanosile vsakic tisti trenutek ko so to zelele.[/quote]

Kitty, zelo podobno je z mano. Le tisto s ponovno zanositvijo zdaj več ne drži:)
Mogoče pa le bo…

Drugače je bila pa tudi moja nosečnost dokaj naporna, v začetku strašni strahovi, da bo spet kaj narobe, kasneje pa sladkorna.
Takrat bi najraje preskočila nosečnost in končno rodila. Ampak ko gledam nazaj, je to vseeno nek poseben čas, sploh ko pričakuješ prvega otroka. Imaš čas zase, lahko cele popoldneve ležiš, se sprehajaš, kuhaš, noči so mirne… No pri drugem je to verjetno precej drugače, ampak si mislim, da mogoče tudi bolje, ker se zamotiš s prvim otrkom, čas hitro leti in posledično tudi nosečnost.

Pozitivnosti,hm.

Prvih 20 tednov mi je bilo slabo od jutra do večera.Nič od mene.Vsi so mi govorili kako ti jelepo,ko si na bolniški..Bi šla takoj z veseljem v šiht,če bi le lahko sedela več kot 10 minut.V 20 tednu sem imela že ogromen trebuh.

Nekako v 24 tednu so slabosti prenehale,potem se je pričelo pa nespanje.Spala sem cca 3 ure in se zbudila…

Porod sem pa prespala:) (CR)

Moja potenc. tašča se je med svojo nosečnostjo menda tako fajn počutla, da pravi, da če bi bil to poklic, bi ona to celo življenje delala.

Jaz sem dobesedno uživala.:) Ne vem, če mi bo še kdaj tako lepo kot takrat.
Migrene, ki sem jih imela vse življenje so izginile za 9 mesecev, niti enkrat mi ni bilo slabo, čeprav ponavadi imam občutljiv želodec…
Počutila sem se naravnost fantastično, čeprav sem sicer šibkega zdravja. Takoj ko sem rodila, me je že pograbila migrena in vse ostalo kar gre zraven. 🙁

Se ti zdi, da je sposobna postavit koga pred samo sebe?

Se ti zdi, da je sposobna postavit koga pred samo sebe?[/quote]

Glede na to, da si sama sebi postavila nick “egoističnaegoistka” si pač verjetno težko predstavljaš, da je to mogoče.

Lare sicer ne poznam, sem pa sigurna da je fejst baba, z nogami trdno na tleh in z možgani v glavi. Ne vem zakaj imate nekatere toliko problemov z drugimi.

Si prepričana da je nick namenjen meni? Niti najmanj nimam problemov z Laro dejstvo pa je, da piše na forumu vsak dan in še več in vedno izključno o sebi. Ne potrudi se pomagat eni sami osebi in tudi v postih kjer druge prosijo za pomoč piše sama o sebi.
Jaz bi to, jaz bi uni, mene moti to, meni je všeč uno. To je kratka obnova Lare na monu.
Če je takšna tudi v privatnem življenju potem je to zelo žalostno. Na svetu so namreč tudi drugi in včasih je potrebno sebe postavit na drugo mesto.
V resnici me pa njeno privatno življenje ne zanima imam pa vso pravico komentirat Laro, ki piše tukaj.

Sicer pa ti kdo si? Njena odvetnica? Njena skrbnica? Kakšno vlogo imaš?

Če si pismena poglej zgoraj, kaj piše. Napisal: egoističnaegoistka

Imaš problem z drugimi , le da si tega ne priznaš.

Pol me tahujš šele čaka.. :(((( Tudi sama sem imela do zdaj migreno samo dvakrat in obakrat sem bla v nekem stresu….

Sicer pa res ugotavlam, da mi ni hudga… :)))

Kaj nosečnost prinese lepega?

Meni ni lepšega občutka, kot biti noseča. Da nosiš s sabo trebušček in veš, da je v njem malo bitjece, ki je čisto tvoje. Nekdo, ki ga še nikoli nisi videl, pa ga imaš tako rad, da bi dal zanj življenje. Ga ni lepšega občutka kot pobožati trebušček, začutiti premike in brce. Vsaj zame.

In ob tem zbledijo vse tegobe, ki jih nosečnost prinese. Je pa res, da bi bilo lahko še lepše. Npr, če bi se trebušček že od prvega dne poznal, pa da bi zadnji mesec malo hitreje minil. 🙂

Ma kaku lepu… :))))))))

Zdej mi pa še povejte, kako nej zložim tetra pleničke…. ki se mi zdi, da niso kvadrane…. a je boljš, da so, ko jih zložiš, krajše in širše ali ožje in daljše?

:)))))

Sem začela prat in se ful veselim… :))))

Moje so čist kvadratne … :/ In jih zložim 4x na pol. :)))

A nogavičke si že prala? :))) Meni so mi bile vedno cortkane te male nogavičkice, ko si kar ne moreš mislit da ima lahko eno detece tako majhne nogice. :))))))) No … našim so bile sprva še prevelike. ;))) :)))

Nogavičke in plišaste, al frotiraste, al kaki so že, pajacke bom prala danes…. zaenkrat sem dala prat samo pleničke, bodije in druge spodnje majčke… :))

Samo so res tku micine…. :)))) Moj može ne more verjet, da bo tko majhno to bitje…. :)))))

Tetra pleničke zloži takoj tako kot jih boš uporabljala za povijanje. Si prihraniš delo za potem:)))

JSt sm glih par dni nazaj naletela po Gorici na enomesečne dvojčke … sam sta bla že preko 3,5 kg … sam sta se mi zdela tooooooooooooooooooolk drobna. Pol sem pa pomislila, da sta bla mojadva še pol manjša … pa se mi kar ni zdelo res. :/ Pa to ne 5 let nazaj … ampak 5 mesecev nazaj. :)))) Adijo pamet. :))

Ma daj … ko pa tko hitro rastejo. Sam k pogledam Tomija … uff … le kdaj se je tolk potegnu?

In ti misliš, da vem, kako jih bom uporabljala? :)))) Meni se zdijo tku ozke…. pa da široko povijanje…. Ma jih bom zložila na štiri dele, pol pa bom vidla, kaj bo rekla patronažna… ;)))

Jaz sem obakrat uživala. Res nisem imela nobenih težav oz. samo tisto ta narbolj obvezno 🙂 Moraš pa vedeti, da sem lena po naravi in sem strašno uživala, ko sem se usedla (še raje ulegla) na kavč, pa ne samo da nisem imela slabe vesti, še zdelo se mi je, da nekaj koristnega počnem…

Croftova je pametna ženska. Kristalno jasno ji je, da če bo njej fajn, bo bitjecu tudi. Brez slabe vesti bo poskrbela zase in bila zadovoljna in srečna mati, v nasprotju z likom cankarjanske matere, ki vas je tu gor veliko…

Sem pred kratkim kazala prijateljici…

Tetra plenico daš tako, da je spodnja stranica pravokotnika ta daljša, po dolgem torej. Preganeš zgornjo tretjino dol (ker drugače je predolga plenica za tisti drobižek, ki ga previjaš), pol pa levo in desno tretjino na sredino.

Ta plenico je potem glih tolko velika, da jo lahko položiš na povijalno plenico – samo prej jo obrni, da ne pridejo šivi na kožo. Tudi spodnji del od previjalne moraš zložit, ker drugače je predolga, pa v začetku tudi zgornji rob malo zavihaš, skratka povijalno zvij približno tako, da bo nekako dolga kot zložena tetra.

Pol zložiš še une trikotne robove in trake in prepogneš na pol ali na tretjino, da dobiš že pripravljen “previjalni paket” za dojenčka. Lepo zgleda, ko so zgledno zloženi na kup v omari, ko je pa ta kup še nezlikan na likalni deski, je pa grozen.

No, tako sem jaz delala in poglej moja mulčka, kako fajn sta ratala 🙂

Dopuščam pa možnost, da se je doktrina previjanja kaj spremenila v 4 letih…