Katere pozitivne stvari vam je prinesla nosešnost?

Ok, pustmo to, da dobimo otroka… damo novo življenje… No, lepo mi je ob njenem premikanju… :))

Ma jst bi to obdobje komot preskočila….

En kup enih problemov imam… je reku moj mož, da se samo neki pritožujem… :)))))) Sej ima prow…

Kaj pomeni uživati nosečnost…. ponoči ne spim…. zjutraj sem ko zombi… domov pridem zmatrana za krepat in ko bi rada počela kej, v čemer bi uživala, nimam več kej dost energije….

Kooomaj čakam september… po 15tem… :))))

Saj večina meni točno tako kot ti.:)) Mogoče tiste, ki so veliko let čakale na otroka, kaj bolj častijo čas nosečnosti, ampak po moje imajo ravno tako veliko istih težav kot ti. Samo se mi zdi, da se jim dozdevajo te težave manjše kot so v resnici.

Ej kroftova…ko sem videla naslov posta sem si mislila. Ojoj, spet neki patetičnega in pocukranega.
Pol ko sem videla da si ti avtorica, sem vedela da more bit kje finta: ))))))))))))

Joj, njur, jaz sem tudi menila, da bo treba inzulin vbrizgati, hehe.

Mah, nosečnost, ja. Jaz osebno bi raje dvakrat doživela porod, kot bila enkrat noseča zadnje štiri mesece. Pač nisem tip za trebuh, mene je tudi vse stiskalo in pritiskalo na živce in komaj sem dihala in se z največjo težavo prekladala okrog, pa se nisem nevem kako zredila. Če bi pa bila na vrhuncu nosečnosti med poletjem, pa bi se mi sploh rolalo.:)

Skratka, Croftova, nič drugega ti ne moremo svetovati, kot da zdržiš do konca. Ko bo najhujše, si prištimaj klimo, uleži se, srkaj aperitivček z zelo malo alkohola in veliko ledu, pa bo.

Sem preveč razvajena….. :)))) Mi nikol nič ne fali zgleda…. :))))

Nič se nikar ne pritožuj!!!!

Prej bi morala misliti na to! A ko si držala, ti je bilo pa lepo, kaj???? :))))))))))))

Jaz sem pa v prvi nosečnosti res uživala. Razen zgage se sploh ne spomnim nobenih težav, še spala sem čisto ok. Drugič je bilo pa bolj naporno. Me je tudi vse tiščalo pa štokalo, pa vsa hin sem bila.

Ampak veš kaj Croftova – če je samo to, smo lahko vesele, da ne vemo, kaj so PRAVE nosečniške težave. :o))

:))) Je rekla Kitty, da bi mogla držat aspirin med koleni… hahaha

Kako si uživala? Mi lahko to malo opišeš? :))

Jaz nisem pretirano uzivala iz enakih razlogov kot ti. Ampak kot je rekla Kleo, k sreci nisem vedela, kaj so zaresne tezave. Sem imela zraven prijateljico, ki je imela en problem za drugim, celo nosecnost je prelezala in na koncu rodila v 29 tednu. Tako, da se mi je zdelo brez veze jamrat, ceprav jih je moz vcasih kasiral :-))

Men sta bli obe nosečnosti super fajn. Edin v drugo, ko sem bila drugo polovico na bolniški, ker mi je kao grozil prezgodnji porod, pa sem bla sama s tamalo doma in sem jo tudi dvigovala, ko je ne bi smela… pa mal sem cvikala kam sama it… ma na koncu sem rodila en dan pred rokom.
Jst se res nimam kej pritoževat, dve ok nosečnosti, dva easy poroda… 🙂

Sej prideš zmatran, itak, sam pr meni talepe stvari vedno odtehtajo slabe, pa jamrat se tud še nisem naučila 😉

Ma sej res… v bistvu nimam ta zaresnih težav… se bom kr nehala pritoževat…. ma taki smo ponavadi, ne…. :)))

Hej bejba…. ma nisem vajena bit tku neaktivna in počasna……. sej bo bolš… :)))

Ma saj se pase mal izjadit, sploh, ce res ni nic narobe, to delas z lazjim srcem. Te je samo trebuh, cevljev si ne mores obut, ves cas hodis na skret, spat se ne da, obrnit se v pojstli je hujsi postopek ko selitve narodov…

hahahaha…… nikoli ne vem, kak izraz bi uporabila, ko razlagam, kako je, ko se obračam ponoči…

:))))

Jst sm pri prvi nosečnosti res uživala do zadnjega meseca. Takrat sem pač imela skos neke lažne popadke, pa otrdevanje trebuha, pa bla sem itak ko balon in komaj sem čakala, da bom držala štručko v rokah. Ampak vse mesece pred tem sem pa resnično uživala. Name nosečnost full dobro vpliva .. ne vem, verjetno kaki hormoni al kaj … v glavnem postanem full pozitivna in optimist in nasmejana sem skus. :))) Pol pa še ko me kaj požgečka, brcne, skoči v trebuščku :))) … ben … takrat sem pa itak vsa pocukrana. :)))))))))))

Ok … v drugo ni blo tolk luštno. Na začetku obupna slabost (ko sem mislila, da me bo kar pobralo – v življenju nisem še tolk bruhala) … ko so se slabosti pomirile sem izvedela za dvojčka in takrat so se začele skrbi. Kmalu potem sem tudi že začutila obupno utrujenost in bolel me je križ … zgage da niti ne omenjam. In trebuh … ojoj … katastrofa. Spanje? Sem spala več na začetku ko sta se tamaledva dojila/jedla na dve/tri ure. Spala sem itak lahko samo na 30 let starem kavču … :/ Ok … čutit jih je blo luštno – čeprav marsikdaj tudi zelo boleče (sploh Lukca, ki je bil na vrhu) … … in ja … res … tako nosečnost mirne duše preskočim. :)))))))))))))))))))

Ben ben … sej si tik pred zdajci. :)))) Še malo pa bo … pol bo pa itak tik tak vse pozabljeno in se boš spomnila samo ta lepega. :)))))))

Meni je bilo pa prav fino noseča bit. Slabo mi ni bilo, počutila sem se super, bila sem polna energije. Do poroda sem praktično vse lahko počela, saj sem imela otročka “zadaj”, zato trebuh ni bil moteč.
Fino mi je bilo!
Bi bila takoj še enkrat, če bi možeka imela… 😉

Če odštejem vse skrbi in strahove, ki so me davili skozi obe nosečnosti, je bila ta druga čsit fajn in bi jo koj ponovila. ne bi pa ponavljala zapletov, to pa ne 🙁 Jaz sem itaka navajana bit ogromna :)), tko da me še kak cm trbuščka niti ne moti prehudo :)))

po svoje imas prav. Jaz sem sina rodila v tretji nosecnosti in je bilo posledicno ze v startu prisotnega ful straha. Sama sem tudi skozi govorila, da rajsi nisem nikoli vec noseca kot da bi dozivela se kaksno izgubo.
do 12 tedna sem krvavela v 16 so mi naredili cerklazo in sledilo je strogo lezanje do 33 tedna. Skratka ko sedaj razmisljam je bilo res ful naporno in iz tega razloga ne zelim se kdaj zanosit.

Ampak istocasno sem bila najbolj srecen clovek na svetu. Vsak uz, vsakz brca vse kar se je dogajalo je bilo tisto kar sem vec kot desetletje sanjala. In mislim da tudi sedaj marsikaj bolj cenim kot nekatere kolegice ki so pac zanosile vsakic tisti trenutek ko so to zelele.

Lara Croft, če bi malo manj mislila nase in bolj na nebogljeno bitjece, ki raste v tebi, se ne bi pritoževala. Zmoreš to?