uživanje mesa

lepo ste napisali: … se moramo zahvaliti, da lahko pojemo… – se strinjam za vse

tisto o karmi … pa še ne vem če bom “kupila”. Že dlje časa (očitno vseeno ne dovolj) berem, razmišljam o tej karmi in ….
– tako kot pišete ima vsaka duša svoje poslanstvo – bi lahko rekli karmo – zakaj se je rodila, kaj ima za opravit, katere dolgove preseči….

in spet sem v dilemi: ali ni vse skupaj bolj kot neka tolažba za dogajanja okoli nas. Npr:
– da nekdo izkuša bolečino, trpljenje – pa si rečeš: “hja, to je pač tvoja karma – bog vedi, kaj si v prejšnjem življenju delal, a?”
– gledaš, vidiš in sprejemaš grozote – tako pač mora bit in se ne vmešavaš, da si ne delaš “karmičnih dolgov”

… ne vem, ne vem…. mrbit bom pa enkrat le vedla…

Hvala na hitrem odgovoru in trudu z mano – LP M

in še malček se mi je porodilo:
– bolečine, trpljenja, veselja, radosti …. vse je vidno, čutno,
– ta karma pa je tako imaginarna, da ne vem, če ni vse skupaj bolj neka tolažba za sprejemanje posameznih stanj, da se lažje soočamo, spoprijemamo z življenjem, lažje gremo skozi življenje
– a so dokazi za karmo?

sej malo si odpiram možnost za obstoj karme – ko razlagajo o regresiji… ampak vse je takooo neoprijemljivo….

O obstoju Boga, Duše in Karme ne bom prepričeval, ker niti ni to moja naloga, hkrati pa je to svobodna izbira posameznika. Lahko opravim kakšno regreso terapijo, ki bo dokazovala reinkarnacijo, ker bova po regresiji na internetu našla osebo ( pravilomka ), v katero si bila inkranirana v prejšnjem življenju.Spominja pa me tvoje pisanje na teorijo zarote ( Bildenbergi itd). Morda pa bo v pomoč moj zadnji prispevek v rubriki BOG. Tam imam kar nekaj prispevkov na to temo in to je približno moj doseg.

sem prebrala (vse preberem ;-)) …. zelo zanimivo…. čudovit prispevek… le moje dojemanje gre bolj počasi…
in z stvarmi, ki se mi ne zdijoo potrebne (regresoterapija) se ne bi kar tako na splošno igrala oz. poizkušala.

vseeno hvala in se še oglasim 😉

Že večkrat sem izrazil svoje mnenje o resnicah: resnic je mnogo, a vse so relativne,kot smo mi relativni. Absolutno resnico pozna samo najvišji. Tako je tudi s pogledi na “dejstva”. Vendar ima vsakdo pravico, svoj pogled na resnico in svoj pogled na “dejstva” povedati, nihče pa nima pravice svoje resnice in svojega pogleda na dejstva vsiljevati drugim. Tako,kot resnica, se tudi pogledi na dejstva menjajo z osebnostno rastjo, z rastjo zavesti. “Kommt Zeit, kommt Rat!” pravijo Nemci. Vsakdo bo dosegel spoznanje in razodetje, vendar mnogi šele ob odhodu…….

Lahko opravim kakšno regreso terapijo, ki bo dokazovala reinkarnacijo, ker bova po regresiji na internetu našla osebo ( pravilomka ), v katero si bila inkranirana v prejšnjem življenju.

[hr]

kaj to pomeni:
– ali se inkarniramo samo v ljudi?
– jaz si predstavljam, da se lahko inkarniram v katerokoli živo bitje, torej človek, žival ali rastlino

si prav predstavljam?

Hvala v naprej za morebiten odgovor in želim lep, čudovit dan! M

Po Indijski filozofiji se duša lahko reinkarnira samo v enako ali višje razvito bitje. Po Kitejskem Lao Cheju se lahko inkarnira tudi v manj razvita bitja, v skladu s karmičnimi dolgovi. Po indijski filozofiji je to nemogoče, ker imajo že živali skupinski dušo, medtem, ko človek, kot najvilje razvito bitje v Univerzumu, poseduje individualno dušo, ki pa je dej skupne duše vsah živih bitij na Zemlji – Gaie ( beri džaje ).

Te besede sicer ne sodijo v to rubriko, pa vendar se želim navezati na prejšnji prispevek…

Tudi delfini imajo individualno dušo… kar pomeni (vsaj po mojem mnenju), da so enako ali še bolj razvita bitja kot mi. Če pogledamo, kaj vse se dogaja na svetu po zaslugi človeka, se vprašam, če smo res visoko razvita bitja… In predvsem, a lahko rečemo, da smo MISLEČA bitja? Če bi dejansko razmišljali, bi ravnali velikokrat zelo drugače…

Od kod nam ideja in splošno razširjeno mnenje, da smo prav mi priviligirana vrsta, ki smo razvita veliko bolj kot ostala bitja? Ker ne razumemo jezika delfinov? Ker se delfini ne znajo prilagoditi našim načinom komunikacije? Ker ne znajo govoriti “človeščine”?

Mislim, da se lahko od delfinov veliko naučimo… Če jim bi le znali in želeli prisluhniti. Ljudje, ki so jim odprli srca, so bili deležni velikega učenja… Pa še to jim je bilo dano le na pokušino.

Zakaj smo tako zagledani sami vase, da se nočemo učiti od drugih?

Želim si, da bi znali odpreti svoja srca. Če že ne delfinom, vsaj drug drugemu…

Zmoremo vsaj to?

Naj se vse negativne misli spremenijo v pozitivne, pozitivne pa v resničnost…

Delfini so nedvomno zelo visoko razvita živalska vrsta. Ljudje se od njih, pa ne samo od njih lahko veliko nučimo, s tem se povsem strinjam. In mnogi ljudje se učimo, že tisočletja. Da pa se mnogi ljudje obnašajo neodgovorno, tako eden do dugega, do soljudi in tudi do okolja, do planeta, pa seveda tudi drži. Pa vendar se prebuja zavest v ljudeh, ki z zakoni urejajo odnos do okolja, s sporazumi odnos do planeta in bilo bi prepotentno reči, da se nič ne dogaja ne tem področju.

Če vam je res toliko do okolja in do bodočnosti planeta, se nam priključite – DRUŠTVO EKOLOGI BREZ MEJA že nekaj časa zelo uspešno bije bitko v tem nšem lokalnem obmoju in s povezovanjem s podobnimi društvi v svetu tudi za globalno okolje, torej planet. Torej se le dogaja……..

Včeraj zvečer sem gledala dokumentarec Ricka O’Barrya “The cove”…..
še danes jokam…………Kako ukrepati ……..razen finančne pomoči in bojkota obiska v vodnih parkih kjer imajo dresirane delfine????????
Ali lahko ekologi brez meja tudi pomagajo???
Stopimo skupaj, pomagajmo živalim!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Ganljiv film, se strinjam. Tudi to je ena od prednosti američanov, da znajo to narediti še bolj ganljivo. Se pa strinjam, da samo filmi ne bodo rešili teh pametnih živali, kot ne bodo zaustavili japoncev pri pobijanju tjulnjev ali rusov pri pobijanju kitov. Ne na koncu tudi nas ne pri pobijanju krav, ovac, žrebičkov, jegnjedi in piščancev.

Večkrat me ljudje sprašujejo za nasvet, kaj storiti. Kako poslati denar ali hrano v Somalijo, kako zbrati dovolj podpisov proti pobijanju tjulnjev itd. Itd……. In vedno jim postavljam ista vprašanja: Lučujete odpadke? Pri nakupovanju uporabljate papirnate vrečke in stare, dobre cekarje? Zbirate doma odpadna olje in jih skupaj z nevarnimi odpadki oddajate v posebne zabojnike? Kam odmetavate prazne baterijske vložke? Kam odmetavate neporabljena zdravila? Vse to, veste, je del iste zgodbe. Z zbiranjem pomoči za Somalijo, razdeljevanjem fotoaparatov, podpisovanjem peticij itd. Ne bomo storili prav veliko. Preden bo naša pomoč prišla v Somalijo bo preteklo časa in pomoč bo zelo zreducirana ( če ste si kdaj ogledali palačo UNICEFa, boste vedeli zakaj). Če pa bo vsak od nas naredil svoje in pometel pred svojim pragom ter morda opomnil še svojega soseda, naj to stori, bomo morda jutri živeli v boljšem svetu.