Utrujenost, slabša koncentracija, bolečine v glavi
Spoštovani, osemnajstletna hči ima že tretjič v štirih letih iste težave – zelo je utrujena, težko se skoncentrira, slabše si zapomni stvari, občasno ji migeta pred očmi – nima pa dvojnega vida, predvsem pa se pojavi specifična bolečina v glavi – opisuje jo kot bi ji obroč nenehno stiskal glavo, občasno pa se pojavi močna bolečina v zadnjem desnem delu glave – najbolj boleča je na pritisk točka, kjer v glavo vstopa živec. Opazili sva tudi manjšo oteklino na desnem delu vratu. Glede na to je bila tudi postavljena ( pod verjetno ) tudi diagnoza vnet živec. Že pri prvem pojavu teh težav je bilo opravljeno veliko preiskav, s katerimi so izločili hujša obolenja – MRI vratu, CT glave, MRI glave, nevrološki pregled, pregled pri okulistu, specialistu ORL, ščitnica…Prvič je na koncu pomagala akupunktura na protibolečinski ambulanti v bolnici Petra Držaja in po tistem je bilo leto in pol mir, nato se je zgodba na isti način in v istem obdobju ponovila – z lažjo prebolelo virozo v mesecu novembru. Tokrat je takoj odšla do nevrologinje in nato naprej v protibolečinsko ambulanto, vendar akupunktura tokrat ni prinesla želenega učinka. dobila je tudi blokado, ki je zalegla za kakšnih 14 dni, nato se je vrnila bolečina, na koncu je prejemala TENS terapijo, kupili smo tudi aparat za TENS, ki so nam ga priporočili. Nekje v mesecu maju, juniju je zadeva izzvenela. V tem času je hči začela z brezglutensko dieto, saj sem z branjem razne literature prišla do zaključka, da bi lahko imela intoleranco na gluten ( prej smo naredili za vsak slučaj še test za celiakijo, ki je bil negativen ) in pa podporno terapijo s probiotikom. Počutila se je dobro in je bila s tako prehrano in nekako smo upali, da je to res to. No, letos začetek januarja pa spet vse od začetka…Že pred pojavom bolečin v glavi je v decembru tožila, da je utrujena, kar nekako kaže, da je utrujenost samostojen pojav in ne posledica močnih bolečin. Ker se je vse skupaj že tretjič pojavilo v zimskem času, sem pomislila tudi na pomanjkanje vitamina D.
Zdravniki so nekako obupali, s protibolečinsko terapijo sicer poskušajo olajšati zadeve, a jaz bi rada odkrila vzrok, zakaj se ji to dogaja. Prvi letnik srednje šole je morala ponavljati, saj ni zmogla nadoknaditi vsega zamujenega, lani so ji šli ( v drugi šoli ) res zelo na roke in je šlo in prepričana sem, da bo tako tudi letos, saj je sicer odlična učenka s Zoisovo štipendijo, a rada bi šla študirat, tam pa je nihče več ne bo ujčkal, pa tudi sicer se mi trga srce, ko jo vidim tako utrujeno, z motnimi očmi zaradi bolečin in seveda vedno večjo bojaznijo kaj bo, če ne odkrijemo vzroka.
Vem, da je težko na kratko opisati in povedati vse, zato rade volje odgovorim na vsako vaše nadaljne vprašanje. Prosim, če imate kakšen predlog, kaj bi še lahko poskusili oz. na koga se še lahko obrneva za pomoč pri reševanje teh težav.
Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav, Mojca
Pozdravljeni,
prav lahko bi bil vzrok tudi v vitaminu D. Naj ji zdravnik naredi krvno preiskavo. Sicer pa se da zadevo rešiti s kapsulami vitamina D ali pa jo malce večkrat peljite za kakšno urico na sonček (gore ali primorje). Gluten bi bil v tem primeru res malo verjeten, razen če bi ga poleti pojedla precej manj in bi bili zaradi tega njegovi negativni učinki tako manjši. Kako pa je z uživanjem razhudnikov (predvsem krompirja)? Ali ga v zimskem času poje občutno več? Ali imate krompir pravilno shranjen (v temnem prostoru)? Če ga kupujete v trgovini, je le-ta lahko predolgo izpostavljen svetlobi. V teh primerih se v njem poviša vrednost solanina in hakonina. Ta dva glikoalkaloida se zelo počasi izločata iz telesa in se lahko pričneta kopičiti. Je kar precej primerov povezanih tudi z glavoboli in uživanjem razhudnikov.
Sicer pa niste navedli, kako pogosti so ti glavoboli, ali so v zimskem času prisotni vsak dan ali je kakšen dan malce bolje? Če so vmes presledki, je mogoče uporabno tudi pisanje dnevnika, kamor vpisujete, kaj je posamezen dan jedla in kakšni so bili njeni simptomi. Pri intolerancah so lahko simptomi zamaknjeni za kakšen dan ali dva. Predvsem pa je potrebno ugotoviti, kaj dela pozimi drugače kot poleti. Vsekakor začnite pri vitaminu D, ker tu je med zimo in poletjem največja razlika. Če tu ne boste uspešni, pa poskusite še kaj od naštetega.
lep pozdrav!
Najprej hvala za obširen odgovor! Pri glavobolu hči opisuje dve vrsti bolečine – ena je konstantna in ne pojenja – to opisuje kot bi ji nekdo stiskal obroč okrog glave. Druga, hujša, se pojavlja občasno v zadnjem delu glave na mestu kjer vstopa živec v glavo in traja nekako pol ure. Je pa pogostejša, če ne počiva, predvsem se pojavi, ko mora biti skoncentrirana – denimo pri pouku.
Pri prehrani kakšnih velikih odstopanj nisva našli, razen seveda nekaj več sadja in zelenjave – na splošno lažja hrana poleti. Sicer je vse, tudi meso, morda nekatere vrste zelenjave ne, ampak za najstnico kar solidno. Je zelo malo sladkorja, še največ temne čokolade – nad 75% kakava, pije v glavnem vodo in nesladkane sadne in prave čaje, kave skoraj ne.
Ima sicer tudi astmo, a večjih težav zaradi tega nima . Prav tako ima precej nizek pritisk, zaradi česar se ji večkrat vrti.
Danes sva bili pri njenem zdravniku – dal ji je sicer pregledati kri – a zaenkrat normalno – osnovno preiskavo in pa test za ščitnico – čeprav je že opravila to testiranje tudi prej, pa je bil izvid negativen. Priporočil je vitamine skupine B in se strinjal z jemanjem vitamina D. Jutri moram klicati za izvide, nato bomo šli ( verjetno počasi ) naprej. A bom vztrajala na dodatnih preiskavah.
Če ima še kdo kakšno idejo glede na dodatne informacije bom seveda zelo hvaležna, Mojca
No to, da ima astmo, je zelo pomemben podatek. Kako močne težave z astmo ima, niti ni tako zelo pomembno. Predvsem to pomeni, da primarna težava ni v vitaminu D ampak v intoleranci na hrano. Ker je iz vašega pisanja razbrati, da je bila na brezglutenski dieti že več mesecev, a so se težave z glavoboli vseeno ponovile, so tu med pomembnejšimi intolerancami še razhudniki. Spodaj je povezava do raziskave, ki povezuje astmo in hsCRP. HsCRP je visoko občutljivi C reaktivni protein in v bistvu pove, kako vneto je naše telo. Pri običajnih akutnih (virusnih in bakterijskih) obolenjih je CRP krepko čez 5mg/L (tudi do 200mg/L). Če želimo izmeriti kronično vnetje, pa potrebujemo hsCRP test. Karkoli nad vrednostjo 1mg/L je preveč. Kronično vnetje danes v raziskavah povezujejo že z večino kroničnih bolezni.
Krivec za kronično vnetje pa je primarno hrana, na katero smo intolerantni. Ko pride v tanko črevo, nato preide v kri. Ko je enkrat v krvi, pa se aktivira imunski sistem. Zato pride do vnetja in raznoraznih avtoimunskih bolezni.
Skratka, za nekaj mesecev ji iz prehrane izločite razhudnike (krompir, paradižnik, paprika, vse vrste pekočih paprik in jajčevec). Sklepam, da ne kadi, če pa že, naj preneha (razhudniki). Glavobol bi moral prenehati dokaj hitro, za ostalo vnetje (astma) lahko traja tudi več let. Bodite pozorni tudi na skrite vire razhudnikov. Npr. precejkrat ga dodajajo v kruh, raznorazne salame, hrenovke … Modificiran škrob je lahko krompirjev škrob. Skratka, malce berite deklaracije in sprašujte.
Od medicine ne pričakujte čudežev. Igubili boste veliko časa in naredili še tono preiskav, vendar na koncu ne bodo našli “nič”. Največja napaka zdravstva je, da gleda vsako bolezen kot nekaj samostojnega. Čeprav so v resnici vse kronične bolezni povezane in jih povzroča predvsem vnetje.
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4153255/
http://www.westonaprice.org/health-topics/nightshades/
http://www.livingwithmigraines.info/nightshades/
http://www.allergiesexplained.com/pages/Potato%20Allergy%20and%20Intolerance.htm
V Ljubljani se izvaja v Proteinsko-lipidnem laboratoriju ter v Biokemičnem in hematološkem laboratoriju v Bolnišnici dr. Petra Držaja.
Verjetno pa se preiskava lahko opravi tudi v drugih večjih bolnišnicah.
LP!