lp
imam en velik problem in sicer prekomerno spanje oz. utrujenost. stanje je tako: ko pridem iz šole (okoli 14.30) ponavadi nekaj malega pojem in potem kmalu zaspim. spim nato do pribl. 17:30 včasih celo dlje. nato imam kosilo(oz.večerjo). po tem sem nekaj časa nezmožna dela, zato se zelo težko spravim k učenju. spat grem okoli 10h, zjutraj se zbudim ob 5:45. ta moja utrujenost me že zelo moti saj sm skoraj nezmožna dela, nimam časa za učenje, prosti čas pa večinoma prespim. če tega popoldansekga spanca ni, moram zvečer še prej spat in potem sem ves naslednji dan utrujena, kar je zelo moteče.
kaj naj storim, da mi ne bo treba po šoli spat, da ne bom tako utrujena?

hvala, lp anja

Veronika je o tem že pisala na tej strani:

Draga Anja!

Ker sem o t.i. “šolski utrujenosti” že na široko pisala, vas usmerjam na nekaj naslovov, kjer boste gotovo našli kaj koristnega tudi zase.
npr. tukaj: ( … )
tukaj: ( … )
tukaj: ( … )
tukaj: ( … )

Ni potrebno brati vsega naenkrat, lepo počasi, kolikor in kadar boste pri volji.

Na kratko: svetujem, da čim prej prekinete z navado popoldanskega spanja in jo nadomestite z enournim potepom v naravo, s hitro hojo ali z rahlim tekom. Obvezno vsak dan! Brez pretiranega fizičnega naprezanja, samo do stopnje prijetne “utrujenosti”, ki bo sprostila napetost šolskega stresa, zbistrila vaše možgane, jih napolnila s kisikom, aktivirala endorfine (t.i. hormone “sreče” ali “dobre volje”) in vam dolgoročno utrdila odpornost na stresne dejavnike.
Po osvežilni prhi boste vedri in boste bolj radostni sedli k šolskim knjigam. Zagotavljam vam, da boste potrebovali manj ogrevanja v učno situacijo kot po sedanjem popoldanskem spanju in da vam bodo učne vsebine hitreje sedle v spomin.
Sestavite si primerno časovno razporeditev popoldanskih aktivnosti, za spanje pa si načrtujte izključno nočni čas. To naj postane ustaljena vsakodnevna rutina. Preprosto vodilo glede količine spanca se glasi, da spimo dovolj, če čez dan nismo zaspani in utrujeni. Večini zadostuje okoli osem ur spanja dnevno (dejavniki, ki to številko dvignejo oz. znižajo, so lahko: starost, zdravje, dnevna fizična aktivnost, zdrav način življenja in seveda stres). Že stara ljudska modrost pravi, da dobro spi tisti, ki odhaja v posteljo vsak dan ob isti uri in ob isti uri tudi vstaja. Ustaljen spalni režim je prvi pogoj za kakovosten spanec, saj tako “natreniramo” telo, da ponoči počiva.
Dnevni počitek pa naj bo v- a k t i v n i obliki, saj naj bi veljalo splošno načelo, da v prostem času izravnavamo primanjkljaj, ki ga povzroča delovna (šolska) situacija, torej: če med delovnim (šolskim) časom pretežno sedimo oz.”mirujemo”, bi se morali po delu (učenju) gibati, in obratno. Počitek je torej že tudi sprememba dejavnosti. (Po napornem duševnem delu sprehod skozi gozd, delo na vrtu ali telovadba spočijejo možganske celice.) Počitek naj ne bo lenarjenje, kajti popoldansko poležavanje človeka slabi, ga vodi v pasivnost, spanje v popoldanskih urah pa poruši naravni dnevni bioritem budnosti in spanja, kar lahko škoduje dnevni učinkovitosti in dobremu počutju.

Draga Anja, zdaj pa pot pod noge, na lep potep v pomladno zelenje, opazujte, poslušajte, vonjajte, doživljajte z vsemi čutili in se veselite svoje mladosti in zdravja!

LP, Veronika