Pozdravljeni,

sin je star 5 mesecev (realno 2, ker je 3 mesece prezgodaj rojen). Bil je zdravljen s kisikom tudi na domu, po prenehanju jemanja kofeina pa se mu je nekoliko znižal tudi utrip. Med bivanjem na EINT razen podpore s kisikom ni imel drugih težav.

Tisto, kar me skrbi, pa je to, da mu med spanjem utrip pade tudi do 70, potem se sicer takoj dvigne nazaj do 100, 110, vseeno pa me skrbi, da ima utrip prenizek. Običajno ima v trdnem spanju med 90 in 130, ko je buden pa med 130 in 170. Ker je med spanjem priklopljen na merilec saturacije, mejo za utrip pa ima nastavljeno na 80, aparat zoprno tuli in naju s partnerjem konkretno nastresira, da potem niti zaspati ne moreva nazaj. Danes mu je npr zvečer piskalo vsaj 8x, vedno utrip pride do 75, potem pa skoči na 100.

Zelo bi bila vesela, če mi poveste ali je to ok ali pa bi bilo bolje preventivno opraviti kakšen ekg? V maju s sinom prihajava v porodnisnico na cepljenje pod nadzorom. Naj omenim še to, da ima vedno kadar mu utrip pade pod 80 saturacijo 98 ali več.

Hvala za vaš odgovor.

Pozdravljeni,

ko dojenček “odrašča”, se srčni utrip tudi znižuje – in v globokem spanju lahko pade tudi pod 70 utripov na minuto. Če je ob tem SaO2 primerna, če se utrip pospeši, ko se otrok zbudi (ali ga vi malo podrezate), če ne opazite nobenih drugih sprememb (npr. neritmičen utrip – ko npr. 2 hitrima utripoma sledi pavza; utrujanje ob hranjenju ipd.), potem ni nobenega razloga za strah – je pa za psihično stanje staršev dobro znižati nastavitev spodnje meje števila utripov na pulznem oksimetru (npr. na 60), da ni stalnih lažnih alarmov.

Prepričana sem, da je zgolj tole alarmiranje mučno – za vas, pa tudi za dojenčka, piskanje krati miren spanec vsem.

Vse dobro,

Hvala za vaš odgovor, zelo ste me pomirili. Bi pa imela še eno vprašanje. Ravno danes sem izvedela, da je bila starejša hčerka, ki še ni imela noric v stiku z dvema otrokoma z izpuščaji noric. Seveda me zdaj skrbi za sinčka. Je pri tako majhnih in zdravljenih s kisikom, lahko pričakovati kakšen zaplet?

Poleg tega imava v četrtek 6. dozo RSV protiteles in 19ga osnovno cepljenje pod nadzorom. Je v takem primeru to pametno preskočiti?

Hvala in lep dan

Prebolevanje noric pri “bivših” nedonošenčkih (tudi, če so potrebovali dodaten kisik še po odpustu domov) praviloma ni težje kot pri njihovih bolj zrelih in zdravih vrstnikih, ni pa ravno nekaj, kar bi si želeli v starosti, ko so res vsa pasivno prenesena protitelesa od mame izginila. In v primeru, da bi fantek težje zbolel, obstoja zdravilo aciklovir, ki zmanjša razmnoževanje virusa – in s tem težo bolezni.

Če je bila vaša hčerka v stiku z noricami, lahko zboli v naslednjih 3 tednih (inkubacija je 10 – 21 dni, večinoma 14-16 dni). Enak časovni potek bo tudi pri prenosu na dojenčka – torej imate okno enega meseca, ko ni razloga, da bi karkoli omejevali ali prestavljali. Cepljenje tudi ne bo v ničemer poslabšalo noric, če jih dobi. Kar se tiče palivizumaba, pa ni rečeno, da bo v četrtek dobil zadnji odmerek, saj je NIJZ prejšnji teden prekinil izdajo zdravila z razlago, da kroženja RSV v večjem obsegu v Sloveniji ni in zato zaščita ni več potrebna. S čemer se povsem strinjam. Zato morda prej preverite.

Lep pozdrav in vse dobro,

Pozdravljeni, se enkrat hvala, res od srca.

Bi pa vprašala samo še nekaj glede saturacije in sicer sinko je že dobra 2 meseca brez kisika. Običajno ima manjša nihanja v saturaciji, pride dan, ko ima nekoliko nižjo, načeloma pa je imel zadnjih par tednov saturacijo med spanjem med 95 in 98. Zdaj pa ima že dobre 3 dni nižje saturacije v spanju, ko diha stabilno med 94 in 96, ima pa zvečer tudi obdobja periodičnega dihanja, ko mu saturacije skačejo med 92 in 96, parkrat na večer pade tudi do 90, ampak se takoj dvigne. Kot da bi bil zvečer bolj utrujen in bi bolj trdno spal in imel posledično nižje saturacije.

Je to morda razlog za skrb? Ko je buden ima med 96 in 98. Vem da panicarim, ampak trenutno sem res zapadla v nek zoprn začaran krog, ko stalno gledam v oksimeter. Mož pravi, da pretiravam in da je to vse super.

Imam pa za sabo zoprno covid zgodbo z respiratorjem med nosečnostjo in verjamem, da tudi to posledično vpliva na paničarjenje.

Kdaj lahko pričakujemo bolj stabilne saturacije ves čas?

Hvala vam

Vrednosti saturacije seveda nihajo – in to ne le pri dojenčku. Razlog je lahko res v bolj plitvem – globjem dihanju, še verjetneje pa gre samo za tehnično variacijo lovljenja signala – kadar ta ni idealen (simetrični, lepi valovi na prikazovalniku), aparat pač povpreči tako realne, kot lažne (nizke) vrednosti. Nikakor torej ne pričakujte 100% SaO2 pri dojenčku, ki se premika.

Sicer pa so vrednosti, ki jih navajate, v povsem normalnem območju. In se strinjam z možem, ki pravi, da pulzni oksimeter pospravite globoko v omaro in se sprostite. Vaš COVID vas je res ogrozil, zato bi bolj pričakovala, da merite SaO2 sebi 🙂 Posredno, s prezgodnjim rojstvom je ogrozil tudi fantka, a je to mimo – in pri dojenčku nikakor ni pričakovati poslabšanja “kar tako”. Edino, kar ga ogroža, so okužbe dihal z virusi (zlasti RSV, rinovirusi), ki pa jih še vedno mrgoli, odkar smo omilili ukrepe izolacije in odvrgli maske.

Vse dobro želim,

Pozdravljeni,

Naj povem, da se z enakimi problemi soocamo tudi pri nasi puncki. Deklica je stara 5,5m (korigirano 2,5m) in je prav tako ze dobra 2 meseca brez kisika. Mi smo saturator cez dan dali stran oz ji dnevno saturacijo pomerimo tu in tam. Jo pa imamo priklopljeno nanj cez noc (namesto senzorja dihanja) in imamo podobne rezultate kot Zaskrbljena201.So noci ko bi clovek samo strmel v tiste lepe stevilke 96+ in so noci ko pa v ekrancek gledava zaskrbljeno, saj se ji saturacije sprehajajo tudi od 89-96 in se za nekaj casa ustalijo na 92,93 in 94 in nato cez noc ostane nekje na 95. Je se vedno tezko razumeti, da so tudi taksni rezultati sprejemljivi, ko pa vseskozi pravijo, da je saturacija dobra le ce je nad 96 oz okoli 98.

Smo pa imeli sedaj prvic situacijo, da se ji je zamasil nosek. V njem je imela veliko sluzi, bele in prozorne katero smo spihali ven pred vsakih obrokom. Po 5ih dneh je sedaj boljse. Saturacije so ostale dobre. Ni imela vrocine in nasplosno se je obnasala enako, tudi popila je enako kolicino mleka kot vedno.Pa smo danes na pregledu pri pediatru vseeno ugotovili, da je v tem tednu pridobila le 90g, namesto 150-180g kot jih dobi na teden drugace.Je mozno, da je zamasen nosek vseeno toliko vplival na pridobivanje teze? Oz bi lahko vplivalo na to tudi vreme zunaj, sedaj ko je bolj vroce in bi ji mogoce morali ponuditi vec mleka? Puncka ima 5 obrokov na dan, popije pa cca 120ml (voda+mleko) na obrok. (AC Novalac). Poskusili smo tudi z vec obroki pa se ni obneslo.

Pa se nekaj me zanima, glede RSV protiteles. Kako dolgo po 6ih dozah drzi ta zascita? Kako je potem s tem naslednjo sezono, lahko ponovno prejme ta protitelesa? Vem, da je vse skupaj precej drago, pa me vseeno zanima ali so do tega se lahko upraviceni oz je ponovitev teh zdravil sploh smiselna?

Hvala za odovor.

Evo, še popestritev mojega odgovora z “izkušnjami” iz prakse!

Kot dodatek PuellaParvi: ob zamašenem nosku se lahko delo dihanja kar precej poveča, saj je nosek že sicer najožji del dihalne poti, ob prehladu pa se upornost toku zraka še poveča. In ker dihalne mišice morajo bolj delati, tudi več pokurijo – kot “fitnes” :-). Že sama virozica (ki je bila skoraj zanesljivo razlog otekline dihalne sluznice in večjega izločanja sekreta sluznice) pa tudi pripomore k hitrejši porabi energije, pa tudi slabšem izkoristku mleka kot energetskega vnosa – nekateri dojenčki imajo takrat tudi blato bolj kašasto, celo tekoče – kar kaže na slabšo prebavljenost.

Dnevni vnos mleka v njeni starosti naj bi bil 150 – 160 ml/kg – torej je 600 ml dovolj, če tehta okrog 4 kg. Če je težja, pa bi bilo dobro količinsko povečati obrok – če že ne gre z večanjem števila obrokov. V vročih dneh niso težave kalorije, ampak večja izguba vode – in je dobro dodati vodo med obroki, po žlički ali po steklenički, vsaj 50 ml v celem dnevu.

Protitelesa palivizumab (Synagis) imajo razpolovno dobo 3-4 tedne. Kar pomeni, da je en mesec po odmerku zaščita le še 50%-na, povsem pa izveni po 2-3 mesecih. In v naslednji sezoni prejemanje Synagisa pred pol leta ne daje nobenega zaščitnega učinka pred RSV.

Vaša dojenčica bo upravičena do zaščite tudi v sezoni 2022/2023, če je bila rojena po 1. 11. 2021 – več o tem vam bo povedala vaša izbrana pediatrinja. V pravkar zaključeni sezoni (ki je bila zaradi epidemije COVID precej drugačna kot prejšnja leta) smo zaradi izbruha RSV pričeli z zaščito že v začetku oktobra – če bi bila prihodnja sezona “normalna” (pojav RSV v epidemičnem številu šele v decembru), z zaščito pričenjamo šele po 15. novembru. Odločamo pa se na podlagi mnenja epidemiologov, ki spremljajo pojavnost RSV. Nobenega smisla nima dajanje dragega zdravila, na otroku ne ravno prijeten način v času, ko virusa ni.

Pozdrav,

Pozdravljeni, ravno, ko ste rekli, da ga ogrožajo kakšne okužbe, je hčerka domov prinesla “nek prehlad”, sina smo poskušali držati čimbolj stran, pa je vseeno zbolel tudi on. Preventivno zaradi pospešenega dihanja sva bila sprejeta na pulmološki oddelek pediatrične, kjer so naju po 2 dneh poslali domov, češ, da so pljuča brez piskov, saturacija ok, polivanje večjih količin mleka po obroku pa normalno v času infekta. Diagnoza pa akutni bronhiolitis zaradi rinovirusa. Rečeno nama je bilo, da takšni otrocki pogosto ob infektih potrebujejo dodatek kisika in naj se ne sekiram če bo kdaj tako.

Isti večer, ko smo prišli domov je saturacija začela padati do 88 v spanju, povprečje je bilo 91 in 92. Od takrat naprej ima med spanjem kisik na 0,08, ko je buden je brez, s saturacijo 95-97.

Zanima me ali mislite, da je ok, da sina zdravimo doma, če ne pride do izrazitega večanja kisika, ali je bolje da greva nazaj na pediatrično? Sinko še vedno zelo obilno poliva po skoraj vsakem obroku, pleničke so za silo polulane. Je tudi zelo razdrazljiv zaradi kašlja in vnetih oči. Hkrati pa je danes še hčerka dobila mehurčke noric.

Zanima me po kolikšnem času lahko pričakujemo običajno izboljšanje? Hvala za vaš čas.

Če dojenček razen povečane potrebe po kisiku med prebolevanjem virusne okužbe z rinovirusi (ki vseeno večinoma sodijo med manj “zlobne” v primerjavi z RSV, ne pa vedno) nima drugih težav (kamor prištevamo neuspešno hranjenje s pomembno izgubo teže, prekomerno zaspanost, dihalne premore, zelo oteženo dihanje…), je okrevanje v domačem okolju idealno. V bolnišnici je ob težkem poteku z zapleti res bolj “varen”, a zelo ranljiv za okužbo z drugimi virusi (ki jih lahko dobi od vrstnikov na oddelku), pa tudi z bolnišničnimi bakterijami.

Do izboljšanja prihaja počasi – pri njegovi starosti in vseh dejavnikih tveganja za težji potek lahko računate na vsaj mesec dni potrebe po kisiku, pa vsaj 1-2 tedna nerazpoloženosti, slabšega hranjenja. Tole “jesensko” vreme je sicer za njegovo bolezen kar idealno – ker bo ob vlaženm in malo hladnejšem zraku lažje dihal, še zlasti če boste čim več dneva prebili zunaj.

Upajte le, da bo noricam ušel – oziroma, da bodo potekale blažje. Ker pa je bil rojen zelo prezgodaj, ne morete “računati” na zaščito z vašimi protitelesi – ta prehajajo z mame, ki je nekoč prebolela norice, na plod šele v zadnji tretjini nosčenosti, zato jih vaš sin ni bil deležen prav veliko. Bodite torej pozorni – in če/ko se pojavijo mehurčki, morate še bolj pozorno prilagajati dodatek kisika SaO2, zbijati previsoko temperaturo z zdravili in se posvetovati s pediatrom.

Upam vseeno, da slednje ne bo potrebno.

Pozdravljeni,

moram priznati, da me je vaš odgovor kar malce šokiral. Hčerka namreč zelo pogosto zboli, bi rekla da vsakih 14 dni, pa bila v vrtcu ali doma. Zelo me je strah, da bi večkrat pokasiral tudi sin in da bi zadeva večkrat prešla v bronhiolitis. Do zdaj je bila hčerka doma, maja pa je šla nazaj v vrtec, ker je vrtec močno pogrešala, sama pa sem bila zaradi moževe službe skoraj po cele dneve sama z obema in mi je bilo iskreno res težko. Sploh zaradi hčerkine zelo socialne narave in tega, da je težko sprejemala, da se moram zdaj ukvarjati tudi z njenim bratcem.

Predvsem me je šokiralo, da bo za okrevanje potreboval vsaj mesec dni kisika. Ko sem govorila z mamicami nedonošenčkov, ki so preboleli bronhiolitis so vse rekle, da so bili otrocki po nekaj dni do tedna dni v bolnišnicah zdravljeni s kisikom. Se torej pljuca toliko časa čistijo, toliko časa potrebujejo, da dobijo nazaj moč?

Zanima me kateri so torej razlogi, da potrebujem poiskati zdravniško pomoč – da se dodatek kisika poveča na koliko? Trenutno ima 0,1. Hranjenje je že zdaj zelo slabo, spije po 5x na dan okrog 120 ml, pogosto tudi precej polije (20 do 30 ml), plenice so sicer polulane malo in tudi kaka vsake 2 dni. Spi večino dneva, razen hranjenja in nege, ki na vsake 3 ure traja vsaj 1 uro. Kaj točno pomenijo dihalni premori, sinko ima že zdaj zelo pogosto periodično dihanje s premori do max 5 sekund?

Jaz se opravičujem za toliko vprašanj, ampak tole me je res sesulo, saj sva po 3 mesecih bolnišnic končno splezala na zeleno vejo. Sina bi želela čimbolj obvarovati, ampak tudi hčerki nočem omejevati normalnega otroštva in jo prikrajšati za vrstnike in objemčke z bratcem. Že tako je bila 3 mesece brez mamice, katere življenje je vmes tudi 3 tedne viselo na nitki.

Zdravljenje z dodatnim kisikom je vedno dolgotrajno – ne gre za nekaj ur ali nekaj dni. Še zlasti sedaj, ko je za rast pljuč (in npr. mrežnice v očesu) zaželjena višja ciljna vrednost nasičenosti krvi s kisikom. Je pa 0,1 L/min. res majhen dodatek kisika v njegovi starosti in se ga bo morda (če le ne bo spet pridobil kakšne okužbe) “znebil” že prej. Jaz pri tem sicer ne bi hitela – saj se mi zdi teden ali dva kisika več minimalna obremenitev v smislu oskrbe otroka, njegove nege.

Seveda je razlika, ali ima otrok dodatek kisika samo v bolnišnici (kjer niti ni nujno, da ne bi zvozil brez njega) ali pa ga imaste “na voljo” tudi doma – v slednjem primeru vedno zagovarjamo daljšo uporabo, še zlasti ob opisu nezrelega vzorca dihanja (periodika je sicer dovoljena vsaj do korigirane starosti 4 tedna, kasneje je manj običajna). Morda bo ob rednem dihanju SaO2 res 100% (kar pa je varno zaradi nizkega pretoka), a bo ob premorih SaO2 zadovoljiva – in ne prenizka, kar potencialno škodi rasti pljuč. Kdaj k zdravniku? Ni le potreba po kisiku razlog (npr. ko potrebuje 1 – 2 L/min.), bolj težave pri hranjenju zaradi prehitrega dihanja, utrujanje ipd.

Mame nedonošenčkov, ki imajo doma njihove sorojence v vrtičkarski starosti, vedno nihajo med popolno izolacijo (se strinjam, je zelo stresna, naporna in ne 100% zanesljiva v boju proti okužbam) in med socializacijo, zlasti starejšega otroka, ki seveda potrebuje družbo. Žal letošnja sezona, ko so se izbruhi virusnih okužb po odprtju družbe pomaknili daleč v pomlad, ni naklonjena zdravju vaših otrok – hčerka bo zanesljivo še kaj prinašala domov in fantek se bo po vsakem bronhiolitisu še hitreje okužil, čisto možno je, da bo ob vsake prehladu pričel tudi piskati (kar poznamo pod diagnozo “ponavljajoče se piskanje”) in bo potreboval zdravila.

Kako uravnovesiti izolacijo in socializacijo pa je povsem vaša odločitev – edino kar lahko svetujem je dosledna higiena rok (zlasti ob prihodu domov) ter ogromno bivanja zunaj, na svežem zraku v parku, gozdu, na vasi.

Se bereva, če bo še kaj novega!

Pozdravljeni,

Jaz imam vprašanje glede kisika

Z mojo punčko sva prišla domov v začetku decembra, sa 2.0 kisika.

Že konec januarja je bila pri 0,05 dodatka kisika, začetkom februarja čez dan ko je budna brez. 

Zdaj večino časa in podnevi, ko spi, ne potrebuje dodatka kisika.

Redno hodimo na preglede v pedijatrično, in zadnji posnet CMCRF je imela aprila na 0.01-0.02 dodatka kisika in so izvidi bili odlični (sicer je imela Teofilina neki malo, pa sem ji ukinila začetkom maja).

Nekajkrat se je zgodilo, da smo čez noč bili brez kisika, potem kar naenkrat rabi veliko. Enkrat se zgodilo da je imela 1.0 spet 

Zadnje dneve je bila na 0.03 max in evo sinoči je spet potrebovala 0.07 tudi gre na 0.08.

Vem, da so razlike majhne, ampak vseeno me skrbi zakaj se to dogaja. Tudi se ne redi preveč da bi rekla da je preveč dobila na teži, gre od 300-400g na mesec.

Ni mi jasno, da je ena noč normalna sa minimalno kisika 0.01 ali brez, pa potem kar naenkrat spet veliko rabi.

Moja punčka je rojena v 23 3/7 t.

Zdaj bo stara korigirano 6 m., dejansko 10m.

Zanima me a je to normalno, in zakaj so takšne razlike?!

Druge mame, ko sem vprašala, so rekle da ni bilo niti enkrat tako, če ni otrok rabil eno noč, drugo je bil na max 0.03 ali manj.

Za Janjo res ne razumem kaj se dogaja, pa mi je zelo težko ker napovedi so bile čez dva meseca bo brez kisika, a zdele bo 6 m.in ne vidim skoraj konca vsega kar se tiče kisika…

Hvala za odgovor 🍀

O Janji sva se sicer pogovorili že v “živo”, v Mostecu.

Naj dodam še v pisni obliki:

otroci s kronično pljučno boleznijo potrebujejo kisik različno dolgo. Drži le, da se to obdobje daljša v obratnem sorazmerju z gestacijsko starostjo ob rojstvu: bolj ko je ta nizka, dlje časa potrebujejo kisik. In tu ne gre za linearno povečanje (toliko več tednov, kolikor so bili prej rojeni), ampak za eksponentno :-).

Obenem so variacije, koliko dobi otrok dejansko kisika v pljuča, zelo velike – malo vpliva dolžina cevke od vira kisika do otroka (daljša ko je, večji je upor in se lahko pretok vseeno zmanjšuje), veliko prehodnost cevk v nosku (včasih se obnje ali celo v samo odprtino nalepi kakšna “mačka”…), še več pa prehodnost noska (če sluznica samo malo oteče, bo otrok potreboval tudi dvakrat več kisika kot običajno). Veliko vpliva tudi telesna temperatura, pa aktivnost ipd.

Bistvo pa je, da se morate navaditi, da lahko tako vrednosti SaO2 kot potreba po kisiku precej nihata – in to ne pomeni nič slabega. Kot tudi ne dejstvo, da imate “kontejner” s kisikom še vedno doma, tudi če Janja dodatka preko dneva ne potrebuje več. Sicer vam zaseda prostor (in vas “spominja” na zoprne čase), a vam daje varnost.

Se bereva, slišiva, pozdrav,

Hvala še enkrat za odgovor in vse nasvete.

Zelo sem hvaležna! 🍀

Vse dobro, lep pozdrav ☺️

Pozdravljeni, imela bi vprašanje glede nedonosencka rojenega v 27 tednu, z bronhopulmonalno displazijo, doma je bil še en mesec na kisiku, potem pa popolnoma brez. Maja je prebolel bronhiolitis, bil doma 1 teden na kisiku, sicer pa ima saturacije tudi v spanju super med 95 do 98 ves čas.

V vmesnem času je se enkrat bil prehlajen, prehlad je minil z redno toaleto nosu v 1 tednu. Zdaj pa je fantek pri 9 mesecih oz 6 korigirano spet prehlajen. Nosek je malo zabasan, pokaslja do cca 15x na dan, malo je tecko, mu pa tudi rastejo zobki. Saturacije je super, diha med 20 in 30x na minuto v spanju. Skrbi me edino njegovo dihanje s trebuščkom in jugulumom, ki pa je itak opazno tudi kadar je zdrav. Je to normalno za take otročke? Zdi se mi, da za brezveze panicarim, saj je sicer videti da res lepo in mirno diha. Julija sva bila na cmcrf na pulomolski in slikanju pljuč, rekli so da je stanje super in da mu niti saturacij ne rabimo več meriti. Mož pravi, da panicarim, saj ne diha z medrebernim in prsnim delom in da je dihanje s trebuščkom za tako male čisto normalno. Hvala.

Ja, res malo paničarite in je odlično, da je vaš mož bolj “skuliran”.

Pri dojenčkih in malih otrocih je trebušna prepona glavna dihalna mišica – zato dihajo “s trebuščkom”, še zlasti ob prehladih, ko je zaradi otekline sluznice in smrkljev zožena dihalna pot in potrebujejo večjo moč dihanja, da premagajo upor. Medrebrne mišice so še šibke, prav tako je mehak prsni koš – ki se zlahka “upogiba” in ugreza ob večjem podtlaku, ki je potreben za dihanje.

Sezona prehladov je res že v polnem razmahu – zato že čez nekaj tednov (predčasno) pričenjamo z izvedbo zaščite najbolj ranljivih za težak potek okužbe RSV s palivizumabom. In mednje zaradi prezgodnjega rojstva in zlasti BPD sodi tudi vaš fant, zato v začetku oktobra pričakujte klic vabilo pediatra …

Poleg te zaščite je nabolj pomembno, da ste dosledni pri ukrepih za zmanjšanje prenosa (verjetno vam umivanje rok in izogibanje ljudem že preseda…) in da ste čim več zunaj. In pri tem deževno, megleno, turobno vreme ni noben izgovor, da ne greste (tudi s prehlajenim) “mladičkom” na sprehod.

Lepo bodite,