He, he, jaz pa lahko samo sanjam o kakšnem ‘mojem’ prostoru za ustvarjanje. Je kar kuhinja dobra za kuhat, pomivat, šivat, ustvarjat, …. Na srečo imam v stanovanju vsaj eno ‘rumpl kamro’, kamor skušam pospravit material. Ma, se je že toliko različne robe nabralo, da si bo res treba vzet čas in vse pregledat, posortirat, dat v škatle in gor napisat …. no, to se mi pa glih ne da.
Mož je še kar strpen do te brklarije. Lani, ko sem delala nakit iz perlic, je rekel, da naj kar delam in bomo na morju imeli svoj štant :-)) Sicer pa pravi, da mi za hobi ne sme bit nikol žal denarja, če v tem uživam. To pa tudi drži, a ne?!

lp n.

Saj je moj delovni prostor tudi vedno kuhinja.Morda je pa moj zato malo ljubusumen,ko mu njegovo kuhinjo zasedem.Dostikrat je slika pri nas naslednja.Dragi za štedilnikom,kuha kosilo,jaz imam polno mizo materiala,pa še po tleh in klopi….tamali (3leta) gleda risanke ali pa se igra,vmes pride meni ”pomagat” …….in obvezno nam takrat ”vdre” na obisk soseda iz zgornjega nadstropja:))

Ampak imamo se pa fajn bi rekla

Mislim, da nas naši možje samo dražijo, v resnici pa so ponosni na nas 🙂
Moj je reku, da ko mi bo zmanjkalo oken, bomo pa druga kupili :)-

Bauca, čudovite stvari si naredila. Tudi mene zanima kako?

lep ustvarjalen dan vsem skupaj, moi

Hvala za pohvale.

Lesene figurice:
– vezane plošče debeline 4,6 ali 8mm. Večinoma sem delala s 6mm, manjši končki so debeline 4mm. Dobijo se v Bauhausu.
– na plošče se nariše motiv – figura
– nato je potrebno figurico izrezat z modelarsko žago – nakoliko “težaško” delo. Jaz za to opravilo prosim moža (obljubljam, hvalim, proooooosim – sicer traja, ampak na koncu imam le izrezano). Sanjam pa o motorni modelarski žagi.
– robove figuric je potrebno še nekoliko pobrusit
– nato pride pa najlepše delo – barvanje. Barvam z akrilnimi barvami.
– na koncu je potrebno vse skupaj še sestavit – zlepit, zvrtat kakšno luknjico za žico…. in to je to.

Če imate otroke so odpadni končki od rezanja (pridejo različne zavite oblike) idealni za barvanje – naš 3 letnik v vsakem končku vidi nekaj novega (zmaj, avto…domišlija nima meja).

Glede delovnega prostora smo pa vse na istem. Tudi jaz delam v kuhinji in komaj čakam, da bo toplo, da vsaj žagovine ne bom imela po tleh.

LP

:))) Jaz se v kuhinjo spravim samo, ko delam tistih čuvenih 200 in toliko čestitk, pa še takrat moj grdo gleda. Ali pa, ko delamo s prijateljicami (in otroci) skupaj. To poskusimo delat takrat, ko mojega ni, kar je pa bolj težko, ker je vedno doma:)

Da bi mi pomagal pri “mojem” hobiju si lahko samo narišem:)) Raje bo povedal, da je škoda cajta in denarja:(((
Ampak, pol sva pa v kakšnem Prometeju, bi mi pa vse podturil v košarico:) Kdo bi ga razumel:)))

http://katkad.moj-album.com/

Tule pa lahko pogledate še moje izdelke.
Punce, krasne stvari izdelujete, sem prav vesela, da ste jih pripravljene deliti še z ostalimi – več glav res več ve.
Sama sem sicer bolj “sezonski” tip ustvarjalke, pač, ko mi nekaj zadiši, se moram kar lotiti. Imam pa iste “težave” s prostorom kot pa ostale. Je kar kuhinjska miza najpripravnejša :-D.
Lp.

KatkaD – lepo da si se tudi ti odločila za svojo galerijo ;-)).

Krasne stvari, zdaj imamo še dodatni kategoriji za bodočo “skrnjico idej”:
– konfeti
– punčke iz cunj

Oboje je za oči “napasti”. Punce kaj vse ve znate!!

Hm, te punčke sem naredila za Unicef – nerada podarjam denar, rada pa pomagam s svojim delom. Konfete smo pa rabili za prvo obhajilo, potem pa sem izdelala še nekaj primerkov. 🙂
Res je zanimivo, kakšne lepe stvari izdelujejo punce… in koliko znanja in ur je vloženega v njih…. najbolj me zaboli, ker tega marsikdo ne zna ceniti, ampak to je pa že druga zgodba.
Lp.

Ja, tudi meni ni všeč, ker veliko ljudi ne ceni tega, kar si naredil doma. Na srečo se gibljem v krogu ljudi, ki jim je to všeč in jim pomeni veliko, če je narejeno ročno. Vključno z mojim direktorjem, ki je ves zadovoljen, če naredim nekaj “posebnega”, kar drugi nimajo:)))) torej imam vedno delo:)

Tistim, ki pa tega ne marajo pa ne bom nikoli ponudila česa takega, kjer sem uporabila veliko časa in dela.

a mi lahko prosim katera razloži, kako brskam po vaših “profilih” oziroma kje vidim vaše izdelke.
tiste ki imajo linke že vidim samo tiste npr od bauce, pa ne znam poiskati.

hvala

missN

Ko odpreš post,klikneš na avtorja in se ti odpre dodatno okno,potem pa klikni na povezavo in to je to.

najlepša hvala

res lušne zadevce, ko bom imela čas, bom tut jest kej skp spravla. sicer sem še bolj začetnik, a vseeno.

lp

Joj, Natka, genijalne reči.
Sploh pa me zanima, kje dobiš to žico in tiste majhne sponke (železne) ki držijo kristale ali perlice na mestu. Jaz sem te reči videla samo na tujih internetnih straneh, pri nas pa jih nikakor ne dobim.

Lahko pomagaš?

Pa še nasvet – figurice, kot jih dela Bauca, lahko naredite tudi brez vezane plošče – s pomočjo das mase, ki jo razvaljate na debelino nekaj milimetrov in nato izrežete obliko, nato posušite. Tako jaz rešujem zadeve, ker nimam pridnega moža…;)

Pa lep pozdrav vsem ustvarjalkam!

Hvala. Ravno danes imam tisto V-ogrlico okoli vratu in sem kar malo važna :-)))
Material sem jaz z malo sreče dobila v Prometeju v LJ – plastificirana srebrna žička in zaključne perle (so koninske in jih stisteš s kleščami). Oboje imajo v srebrni in zlati. Lansko leto sem zaman iskala oz. kadar sem bila slučajno v LJ (sem s Primorske), niso imeli zaključnih perlic. V tujih revijah pa sem zasledila, da imajo tudi srebrno žičko z modrim odtenkom – madonca je šik.

Upam, da dobiš željeni material.

lp n.

Natka, hvala!

Naslednji četrtek, kom grem v LJ si pa privoščim!
Pa še nas razveseljuj z idejami!

no dans sem tudi jaz poslikala moje voščilnice. niso ne vem kaj, so pa luškane, in ker smo ravno v času velike noči.

lep pozdrav

missN

Ne tako skromno!
Voščilnice so čudovite in predvsem unikatne. Sploh pa je v njih vloženo veliko truda in časa in to šteje. Se mi zdi, da znajo redki (ki ne delajo sami) to ceniti. (No, Kate ima “srečo”).

Pravkar sem se odločila narediti mobile. Če bo kaj iz tega, vam pokažem (ideja je od tukaj).

Lep ustvarjalni pozdrav vsem, moi

moi, vsaka “sreča” ima dve plati:))))

Prva je, da so res večinoma navdušeni, druga pa ta, da so dnevi, ko delam vse po eno in isto – kar pa jaz nisem preveč navdušena:))

Ravno sem rekla malemu, da bova dames – jutri delala kaj zanimivega.
Ej, tudi mene mika mobile (tisti “zvončki-lončki” so že nekaj časa v omari:) )

Si predstavljam, Kate.
Zato jaz delam samo po nekaj stvari. Voščilnice npr., ki sem jih prej delala po 30 in več (za VSE), sedaj delam samo za “izbrane”, tiste pač, ki znajo ceniti. Če ima še kolegica tisto voščilnico z pop-up smrečico (ne govori koliko ur dela in preciznosti je zahtevala) jo bom slikala. Rekla sem ji sicer, da če jo namerava vreči stran, naj mi jo raje vrne. Take se ne bi lotila še 1x.
Tudi “ta-lepši” pirhi so šli. Ponavadi sem ponudila celo košarico, naj si izberejo katerega hočejo.
Sicer pa vse stvari, ki jih naredi, razdelim (da bi jih slikala prej, se BUČMANCA nisem spomnila). Risala sem na okvirje (no, na steklo in vse razdala). Saj je trud poplačan, ko vidiš tiste iskrice v očeh obdarovanega.

Problem je v tem, da material kar nekaj stane in se ne moremo lotiti vsega. Všeč so mi tiste lesene figurice (Baucine) pa mislim, da se jih raje ne bom lotila, ker bi končala z napol izrezanimi ploščami. Pa tiste torte in mozaik, pa sončkovi maki in nakit. Uf, kaj bi vse delala…

Zato vas občudujem! Za vse TALENTE, 3x hura

HURA, HURA, HUUUUUURAAAAAAAAA!

lep dan, moi