Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Posvojitev otroka in rejništvo Ustavite posvojitelje – sistemske rešitve

Ustavite posvojitelje – sistemske rešitve

Dovolite mi prosim polemičen naslov!

Na podlagi prispevkov sodelujoćih v katerih opozarjate na težave v sistemu in zakonodaji, ter
glede na to, da je ponudba nadomestnih družin in posvojiteljev zelo velika menim, da bi bilo potrebno ukiniti oz. zelo omejiti institut posvojiteljstva ter otrokom v nadomestnih družinah dati veliko več pravic.

Ponudba je pa vedno povezana z danimi pogoji…je velika, če se malo terja in majhna, če so pogoji ostri… Kakšne pogoje bi vi privoščili otrokom, ki so skoraj praviloma vsi doživeli dolgotrajne travme…

Ste se mogoče pripravljeni vprašati, kako to, da je ravno med najbolj neukimi in socialno šibkimi (ljudmi brez dohodkov) največ “dobrodelnih, plemenitih, dobrih, in sploh ah in oh popolnih ljudi (rejnikov), ki so pripravljeni “vzeti” tudi do sedem otrok v svoj “ljubeči dom” in se počutiti, sposobne, da bodo takšne – velikokrat do konca ranjene otroke – rehabilitirali in pripravili na življneje?

Če je temu res tako, potem je treba uspešnost (in ceno) rejniškega sistema nujno čim prej prenesti še na druga področja…in namesto raznih šolanih in usposobljenih strokovnjakov, postaviti “srčne” rejnike… šole pa ukiniti!

Jaz pa predlagam, da nekdo ustavi tebe.

Mi dovoliš polemičen odgovor?

Sicer pa ponudba posvojiteljev je zelo majhna v primerjavi s številom otrok, ki čakajo na starše. Tako, da polemičen naslov naj ostane, kaže pa na veliko omejenost. Namreč stiska otrok nima meja in naša pomoč ne bi smela biti omejena. No moja ni.

Zdaj se pa malo postavite še v vlogo otrok, jozekuch!

Kako naj varno, stabilno in srečno (osemnajst ali šestindvajset let) živijo v razmerah, ki so začasne narave in pri katerih gre za odplačno razmerje? Poleg tega so dobrodelni rejniki praviloma neuki in revni…Mar mislite, da se otroci prav zares lahko počutijo kot člani družine in se uspešno usposobijo za življenje? V sistemu, ki jim ves čas vpije, da so socialni podpiranci, ubogi, potrebni dobrodelnosti in žrtvovanja usmiljenih ljudi (kar terja hvaležnost, ki je marsikdaj prisiljena spregledati napake in storjeno hudo) ter raznoraznega truda.. in so prejemniki vseh vrst in oblik socialnih transferov, za katere ni potrebno prositi staršem ampak se prošnje pričakujejo od rejnikov?

Ves čas živijo med mnogimi, ki “odločajo” o njih in se vpletajo v nihovo življenje (nikoli ne vedo, kdo se bo vpletel še jutri), kar jih ne more naučiti drugega, kot pa manipulacij…

Zraven pa gledajo in “obiskujejo” starše, ki so jih (najmanj) zanemarili, pa se jim zato nič ni “zgodilo” saj lepo “navezujejo in vzrdžujejo” stike, ki jih vsi spodbujajo, kot da ni bilo storjeno nič narobe..?
Kakšno sporočilo sprejema v nedogled takšen rejenec?
Jaz bi mu privoščila biološko ali pa posvojiteljsko družino, ki se prav zares odloči zanj in ne samo po pogodbi in za denar!

Bida: “Nekateri posvojitelji čakajo leta in leta”
Kitty: “Ponudba posvojiteljev je zelo majhna.”
?

Če oboje drži, potem je posvojiteljev malo in še tisti čakajo leta in leta.

Eno je Slovenija drugo pa svet. Pa sej to je bilo v mojem sporočilo že lepo napisano kajne.

Posvojitve in nadomestne družine ne moremo enačiti. Če prav razumem, ste mislili na rejništvo in posvojitve. Rejnikov je veliko, posvojiteljev pa malo. V rejništvu otroku ostane stik z biološkimi starši, pri posvojitvah se pa ta stik prekine. Pravice in dolžnosti se pri posvojiteljih, rejnikih in otrocih razlikujejo.

Pa vendarle rejnikov morebiti ni tako veliko, če poznamo podatek, da je najmanj 60 rejnikov (po dosedanjih in nepopolnih podatkih), ki skrbijo za štiri ali več otrok – to je namjmanj 240 otrok (20% od vseh – verjetno pa več), ki pomenijo izjemo od pravila. Zakon namreč dovoljuje največ tri rejence – razen izjemoma.

Rejniških družin je okoli 700. Ta podatek je napisan na spletni strani ministrstva in je javen. Ja nekateri imajo 3,4 otroke v družini, drugi samo enega. Zakon ne prepoveduje iometi več otrok, le minimum je določen. Če se vrnem na število 700, to pomeni, da ima le eden izmed partnerjev odločbo, kar pa ne pomweni, da drugi partner zato ni rejnik, saj prav tako skrbi za otroka, ki ga sprejme. Moramo omeniti tudi biološke otroki, ki so ponekod prav tako v družini, nekateri sicer že odrasli,….. Skratka teh ljudi je v Sloveniji zelo veliko. In vsi ti so pripravlejni po sistemu in zakonu delat, smo sprejeli pogoje in otroke v družine, vedeli smo, kaj nas čaka, kaj rejništvo je,… Osebno se mi zdi zelo smiselna rešite “rejništvo”, saj dopušča otroku vsestranski razcvet (v novem okolju, z “boljšimi” pogoji, pa vendar ohrani stik z biološko družino in tehta. Tehta lahko do polnoletnosti in več. Zanimivo je poslušati odrasle in njihove izkušnje. Malo odraslih rejencev poznam in te ki poznam, moram povedati, da imajo dobre izkušnje in so veseli, da so imeli takšno srečo. Danes so nekateri zelo uspešni ljudje. Neverjeten primer je predsedniški kandidat Darko KRANJC.
Dovolj za enkrat, se slišimo.

Zakon dovoljuje imeti le tri rejence (razen izjemoma). Zgornja meja je torej določena! Minimuma pa ni – saj je za najmanj enega rejenca tudi možno skrbeti v rejništvu.
S podatki ministrstva pa je tako: ko se je sprejemal zakon, so “mislili”, da je v Sloveniji okoli 500 rejniških družin in to tudi zapisali. Po sprejemu zakona so pa ugotovili, da jih je bilo okoli 900…se pa v zadnjem času vidno zmanjšuje število rejnikov in tudi število rejencev!
Le kaj bi to bilo?

Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji iz ZIRD! To pa je samo tisti, ki ima sklenjeno odplačno pogodbo! Zakonec, otroci,…niso rejniki..prav tako pa opravljajo rejniško dejavnost…

Jaz pa sem mnenja da ni tako kritično med rejniki-cami kot trdi ta gospa. Da so najbolj neuki in soci. šibki. Poznam jih namreč kar nekaj in med njimi je celo nekdanji direktor CSD Celje. In ne vem kaj je narobe če se ljudje odločijo nuditi dom tem otrokom z težkimi posledicami iz otroštva. Boljše to kot ostati tam kjer je še slabše-ne pravim da mora biti sprejemljivo vse! In če je možno naj jih posvojijo tisti ki si jih želijo, vendar kot vemo vsi, vsak si želi majhno bitje, ne pa 5 ali več letnika, ki že nejkaj ve o življenju.
Sicer pa se mora za posvojitev strinjati ravno biološki starš in ima pravico odločati o usodi otroka. Saj pa se jim to ne more odvzeti in reči od jutri dalje pa niso več to tvoji starši. Kaj se vam je malo zmešalo ali kaj?!
Vem pa tudi, da ni nič narobe če so stiki med starši in otroci v rejništvu, če niso s tem kršene otrokove pravice ali življenje.Pa četudi je plačno razmerje, ne vem zakaj bi bili s tem otroci kaj na slabšem. Kjer je zdrava in normalna družina se verjetno tudi odkrito pogovarjajo o teh stvareh in ne zahtevajo neke kvazi hvaležnosti, ki jo vi tako podpihujete kot nekaj strašnega. Mogoče pa je to kje blizu vas in ne poveste pravim službam, ali pa ne znate pravilno ukrepati?
Pravite da so rejniški otroci social. podpiranci? Ja jaz še tega nisem slišal od nikogar in nikjer- soc. podpiranci pa ve cela SLO so Romi, ki dobijo kar se jim zahoče in kje se jim zahoče.
Soc. podporo pa dobijo tako biološke kot druge družine,

Rejnina je socialni transfer – tako plačilo za delo, kot materialni stroški!
Če je tudi to sovražnost zoper rejništvo, prihaja ta sovražnost iz ministrstva…

Se čisto strinjam da je to soc. transfer, tako kot vaša in moja plača.
Sovražnost? O tem nisem govoril, razen o načinu kako sodelovati,ministrstvo je zavezano z zakoni, ki pa jih je možno tudi spreminjati, vendar je za vse in tudi za zakone potreben čas in dokazi.
Hvaležnost za vsako ceno sigurno ne, temveč do zdrave mere tako kot vse, tudi stiki z biološko družino.Odkrit pogovor vedno in obvezen, kar ne znajo vsi tako starši -biološki ali posvojitelji – in rejniški.
Ukiniti posvojiteljstvo ali rejniške družine – niti slučajno. Prav je da so in da obstajajo in da bodo vedno ljudje ki so ali smo bili pripravljeni vzet otroka-ke za svoje magari nekateri začasno.
Vsa čast vsem ki delajo tako dobro kot ga. Kitty, ki ne širi nestrpnosti do ljudi ki sprašujejo ali so drugačnega mišljenja pa vendar pomagajo po vseh svojih močeh. Škoda da midva z ženo nisva imela tako velikih možnosti kot jih imate marsikateri od današnjih parov.

Nihče ni nikdar rekel, da se mora rejništvo ali posvojitve ukinit in se popolnoma strinjam. Hvala bogu, da nas je še toliko (in ni jih malo) ljudi, ki želimo pomagati.
Ko že toliko omenjate zakone in verjamem, da ste podkovani, bi vam rada dala en primer. Da ne boste rekli, da se kritizira samo ZIRD, pom vam pa povedala prometnega. In sicer: Pred leti je bil sprejet zakon o uporabi kolesarske čelado pri otrocih do 12 let. Imeniten zakon. Otrok pri desetih letih naredi kolesarski izpit in od takrat dalje se lahko vozi sam. Seveda, kar se mene tiče, mora biti čelada brezpogojno na glavi. Vendar pa je zelo zanimiv podatek in dolgo časa je bilo tako (treba bi bilo prevereti, če je danes kaj drugače), namreč prometni zakon je odličen, smo ugotovili, kazenskega pa za to kršitev sploh ni. Torej policist, ki ustavi družino, kjer nihče ne uporablja čelade, niti otroci, žal drugega ne mora, kot opozarjati in lepo prositi, da se čelada uporablja.
Ali ste me razumeli, kaj sem vam želela povedati?

Gost, vi pravite: “??? Draga ga. Bida delam v pravni službi na veliki firmi – res je to gospodarsko pravo,…”

in hkrati

“Se čisto strinjam da je to soc. transfer, tako kot vaša in moja plača.”

Če jaz kaj vem, plače “v pravni službi na veliki firmi” niso socialni transfer!
In če vem še kaj, sploh nobeno plačilo za delo ne bi smelo biti socialni transfer….

V privat firmah, ti želijo šefi dati občutek, da dobivamo socialni transfer, da so dobri ljudje, ker nam dajejo plačo. Veliko let sem potrebovala, da sem se naučila postaviti se za svoje delo in zahtevati plačilo za to kar sem čez mesec naredila. Potem pa se sprašujem, kdo pa me je dejansko tega naučil, ali smo Slovenci po naravi ponižni, ali pa nas tako vzgajajo? In zakaj je to potrebno?

Vsako izplačilo kot OD je socialni transfer, saj vam omogoči preživljati sebe in/ali svojo družino. Nikakor se nisem naslonil na višino plač.

Ga. Darja sem pravnik v gospodarskem pravu in ne za prometne prekrške.
Glede nošenja čelade pri otroku je tako, da tako kot pri vseh stvareh se začne najprej vzgoja v družini. Če so starši preveč popustljivi je razumljivo, da bo otrok delal po svoje,če vztrajaš je tako, da dokler so mlajši te ubogajo,potem pa – kdo ve?!
Je pa sprejeto z zakonom, da to je prekršek ki se kaznuje . Če pa jo izvajajo v praksi -hm je tako kot pri voznikih. Ti bo zaračunal celo kazen ali pa pogledal skozi prste.
Na žalost je marsikdaj odvisno od izvajalcev in “lukn” v zakonu.

“Vsako izplačilo kot OD je socialni transfer” pravi PRAVNIK iz gospodarskega prava!

New Report

Close