Malo spremembe…

Imam 5mesečno deklico in jo uspešno in z največjim veseljem dojim. In do zdaj ni pogoltnila še ničesar drugega kot slastno in hranljivo materino mleko in “zanič” kapljic D vitamina. In je čudovita. Vsak najprej zagleda dve napihnjeni lici, ki sta vedno tople rdeče barve. In kakšna so kolena in stegna, bolje da ne govorim. Kjer bi morala biti udrtina se vzpenja napihnjen hribček špehca. In je čudovita. In vsakomur ponosno povem, da je samo dojena. Kljub temu, da me je že marsikatera “pametna” postrani pogledala in mi dala kup svojih nasvetov.

In dojenje… Kaj bi se trudila opisovati, to je treba občutiti. Tisti topel občutek, ko se otroček popolnoma umiri ali pa ležeč na boku ob tvojem telesu z bradavico v ustih z eno roko vleče plenico, z drugo roko boža svoje laske, z nogami pa ti privošči kakšno močno brco v trebuh, da te spomni na tiste čase, ko se je še skrival na drugi strani popka. In pa trenutek, ko sredi zavzetega cucljanja spusti bradavico, se ozre navzgor proti tvojemu obrazu in ti da tako čudovit nasmeh, da se ti stopi srce, potem pa kot da ni bilo nič hitro zagrabi svojo najljubšo dudico in nadaljuje s hlastanjem.

Zame je postalo tistih deset minut z njo v spalnici prava meditacija. Vse skrbi in težave pustim pred vrati in uživam v skupnih trenutkih, v ljubezni ki se pretaka skozi moje prsi v njeno telo. In med tistim ščemečim občutkom v prsih, kateremu sledi vrelec mleka, vedno zaprem oči in se brez besed iz globine duše zahvalim, ker jo lahko še enkrat podojim…

Tudi zame je dojenje 6 tednov stare dojenčice največja zmaga mojega življenja. Ko sedeva v dnevno sobo v najin dojilski kotiček, sva na tem svetu pomembni samo midve. Gleda me s svojimi temnimi očki in rokice stiska v “prošnjo” in me prosi za hrano. DOjko potegnem ven izza majice in ji jo ponudim. Ona pa zagrabi. Ena sama velika ljubezen naju tedaj preplete in objame. In potem vsa zadovoljna vleče in vleče…

Meni je pa najbolj luštna, ko je lačna, ko stisne ročici skupaj, javka s svojim “eeee”, nato pa vidi dojko in se ji zasvetijo očke … Ne neha javkati, dokler ne zagrabi, potem pa vsa zadovoljna sesa. No, včasih se jezi, ko noče takoj priteči, takrat sem hvaležna, ker so bradavice tako raztegljive, hihi …
Uživajte v dojenju, kmalu bodo zrasli!
LP,
M.