Usoda ????

Pozdravljeni,

imam eno vprašanje, ki mi ne da miru. Upam da mi boste lahko kakorkoli pomagali.
Namreč pred 16 leti sem imela fanta, ki ga nisem nikoli pozabila ( prva ljubezen).Potem sem se odselila zelo daleč. Se poročila. Ustvarila družino in dom. Ampak ta fant je ostal nekje v mojem srcu, v podzavesti.Po 16 letih sva se slučajno- po naključju- slišala in po 5 minutah pogovora je bilo kot da sva se vrnila v stare čase. Kot da sva že ves ta čas skupaj. Ujela sva se v pogovoru- kot stari prijatelji.Po 10 minutah mi je priznal da je velikokrat o meni razmišljal in se spraševal zakaj? Potem sva se dobila . Še isto sekundo ko sva se srečala sem imela občutek kot da bi cel čas bila z njim- brez zadržkov ( v pogovoru ). Kot da ga resnično poznam, da je del mene. On pravi da se tudi tako počuti. On je tudi poročen in ima otroka. Ampak, pravi da ko je z mano se počuti kot da bi živel neko drugo življenje, ki se ni nikoli nehalo in traja že cel čas.Z moje strani je tudi tako. Ves čas razmišljam o njemu. Vem da je veza nemogoča- tudi ne želiva si da bi bilo kaj več, ampak enostavno ne morem si pomagati. Večkrat dobim sms sporočilo v istem trenutku ko vzamem telefon da mu napišem sporočilo. Ker sva zelo daleč imava stike le po sms sporočilih.
Kaj je to- usoda ali kaj drugega. Neizživljena mladost???
Kako naj grem čez to?

Hvala za vsak vaš nasvet.

Veš, saj to se ti n i zgodilo samo s tem fantom. Enake občutke imamo do prijateljev iz mladosti, celo do stvari, na katere smo bili včasih navezani ( medvedki, punčke ). To je zapis v aktivnem spominu, ki ni ostal omadeževan. Na neko obdobje brezskrbnosti, vitalnosti in sreče.

Sedaj, v zakonu, z otroci, imaš veliko več odgovornosti, dela, manj časa zase, morda se počutiš celo stara. In takšna vrnitev v mladost je sigurno vzpodbudna in sproščujoča. Sproščen človek pa je odprt za intuicijo, ki jo opisuješ ob pisanju SMS-jev, recimo. Uživaj v spominu, ker je samo spomin. Tako, kot je jutrišnji dan samo današnji sen, saj jutri morda sploh ne pride.

Ta trenutek pa je darilo, v katerem moraš uživati ( angleži so celo izbrali isto besedo za sedanji čas in darilo = present ). Ne skušaj ga zapraviti s spomini ali celo z dejanji, ki jih boš obžalovala. Ker nič ne more biti več, kot je bilo, je le utvara, privid. Prizadela bi sebe in mnogo ljudi v svoji okolici, ki jim mnogo pomeniš. Uživaj torej, a popolnoma intimno, v tem spominu. Tudi prijateljici ali mami ne povej zanj. To je tvoje in naj tako ostane.