Približno enkrat letno se v Sloveniji uskladijo – praviloma povišajo pokojnine. To se vedno izvede za določen odstotek, kar pomeni višja pokojnina – večji znesek povišice. To ni pošteno, saj so se v tem času cene živil in ostali življenjski stroški povečali za vse enako. Pa še: kumulativno so tako razlike čedalje večje, dolgoročno celo ogromne. Mislim da za matematike – računalničarje ne bi bilo pretežko sestaviti vsaj približno pošteno metodologijo za usklajevanje.

Se v precejšnji meri strinjam z zapisanim. Odstotno usklajevanje je na prvi pogled “enostavno”, v praksi pa res poglablja razlike: tisti z višjimi pokojninami vsako leto dobijo absolutno več, čeprav vsi plačujemo enake cene kruha, elektrike in ogrevanja. Kumulativni učinek skozi desetletja je zato zelo konkreten in socialno težko zagovarjiv.

Morda bi bilo smiselno razmišljati o kombiniranem modelu: del uskladitve v fiksnem znesku (za pokritje osnovnih življenjskih stroškov), del pa odstotno. Tako bi se ohranila povezava z vplačili, hkrati pa bi se omejilo naraščanje razlik. Matematično to res ni zapleteno vprašanje, je pa politično očitno precej bolj občutljivo.

V kontekstu prihajajoče pokojninske reforme se o tem sicer že nekaj govori – spreminja se formula usklajevanja, a osnovna dilema pravičnosti ostaja. Kdor želi malo širši pogled na to, kako sistem deluje, kakšna je dejanska stopnja nadomestitve in zakaj zgolj državni steber dolgoročno ne bo dovolj, je zanimivo branje tudi tukaj:
https://donosno.si/kaksna-bo-vasa-pokojnina-kako-do-financno-varne-starosti-reforma-izracuni-in-varcevanje/