uroki…

pozdravljeni forumovci

lepo prosim, če lahko odgovorarjate zgolj tisti, ki imate res izkušnje ali informacije. Berem po raznih forumih, kako se nekateri delajo norca iz te zadeve..očitno ne verjamejo v to…mi in jaz pač verjamem in lepo prosim za pomoč

mož se je v 1 letu spremenil za 200%, postal obupen..zadirčen, nasilen, .pa ne bi o tem…si lahko predstavljate…… naključno mi je povedala neka bosanka oz. brala iz krat…da je pod hudim urokom od ene znanke, vem tudi, katere……do takrat nisem niti vedela, kaj to pomeni….da to obstaja…poglobila sem se in ta urok sem poskusila odpravit preko hodže v bosni (preko mene, saj sva poročena in se to menda lahko)
čas čiščenja je 21 dni, nato naj bi šlo na bolje…tisti, ki ste to skoz dali veste, kako je to, ko ti začne hodža brati tvojo preteklost iz knjige, da ti gre kar srh po hrbtu ker je vse res….

skratka, dal mi je zaščito za moža…in napotke, da bo šlo po 21.dneh vse navzgor…
…
od tega je 5 mesecev a je vse stokrat slabše…nič se ni spremenilo, izgubljam moža duševno in telesno, v tem času je izgubil službo, veliko denarja….si nakopal ene kazni, njegov popoldanski s.p. je šel po gobe, dolgovi, otroka ne pogleda, zgolj okol hodi in kar nekaj bluzi, pogovor je nemogoč…..včasih ga ni domov…

kakšne izkušnje imate, kdaj postaja bolje po čiščenju uroka, more it najprej čisto dol ali kaj????povejte mi svoje izkušnje, naj še čakam….tista bosanka je rekla, da ne vidi več uroka, da bo šlo navzgor…oba pravita, da bo šlo kmalu na bolje….kaj je možno, da je še slabše=
res prosim za iskrene odgovore…hvala stokrat

Ne vem sicer, zakaj si odprla novo temo o exorcistih iz vrst “hodž”, ampak vsaka stvar je za nekaj dobra.

Kar se tvojega “exorcističnega” hodže tiče, je najbrže malo zgrešil in svoje čudotvorne žarke poslal na napačen planet. Prav veselilo bi me izvedeti, koliko si mu plačala za njegov “servis”.

Kar pa se tvojega moža tiče, moraš pač najprej razčistiti pri sebi kar nekaj stvari. Koliko in v čem si se pa ti spremenila v zadnjem času? Ni ga čez dober pogovor, morda celo v družbi terapevta. Če vidva ne bosta znala rešiti svojih problemov, je brez veze iskati pomoč pri raznih “čarovnikih”, ker pač najvišja Bit biva v človeku in sam človek najbolj ve, kaj je tisto, kar ga muči. V kolikor sta pa že tako daleč vsak k sebi, da taka komunikacija ni več mogoča, pa spet ni dvoma, kaj storiti. Vajinih problemov ne bo mogel reševati ne hodža, ne duhovnik, niti psihiater, če jih vidva med seboj ne bosta pripravljena razpoznavati in reševati.

poznam nekoga, pri katerem se je vse skupaj začelo izključno s spremembo osebnosti. postal je bolj zadirčen, prav nemogoč, na koncu tudi že agresiven tako do žene kot tudi otrok.

peljali so ga k zdravniku, psihiatru. psihiater je najprej želel izključiti organski vzrok teh sprememb. izkazalo se je, da je imel v glavi tumor, ki je povzročil vse te spremembe njegove osebnosti.

šlo je za zahrbtni tumor, glioblastom, ki je trenutno še neozdravljiv. z operacijo v lj so mu podaljšali življenje za približno leto dni.

po operaciji je bil en čas dosti boljši, osebnostno imam pač v mislih. potem je skoraj nenadoma oslabel in umrl.

jaz svetujem, da ga pelješ k zdravniku.

srečno.

hodži se nič ne plača……
in tudi jaz nisem

Tole je pa nelojalna konkurenca – dumpinške cene. Groza za vse naše “čarodeje”.

Nocem zveneti nesramna,ampak kar opisujete je tipicno vedenje odvisnika. Mogoce samo kot predlog,ampak ste mogoce pomislili draga gospa,da je vzrok v taksnem vedenju cisto in povsem “zemeljski” ? Prav zanimivo kaksno neverjetno sposobnost videnja imajo za nekatere posameznike na tem forumu, starejse zenske balkanskega rodu, da znajo prav zmeraj spredvidet kaj je vzrok za vase tegobe. Je kljub temu,da je mracni srednji vek ze dolgoooo za nami, se zmeraj lazje verjeti,da se je nekdo tako drasticno spremenil v svojem vedenju,ker je nanj vplivalo nekdo ali nekaj z zlovesco sposobnostjo, kot pa sprejeti dejstvo,da je vsak odrasel clovek v celoti odgovoren za svoje ravnanje in vedenje. Da se za tako drasticno spremembo vedenja skriva nekaj sicer resnicno mracnega, ampak ne neka crna magija, temvec uzivanje trdih drog, alkohola ali kaksna druga odvisnost?
A bomo zdaj vsakega,ki bo storil kaj nam nerazumljivega,neodgovornega ali groznega,odresili odgovornosti in se zgovarjali na delo nekih vracev? A je res tako tezko soociti se z dejstvi, resnico, vkljuciti zdravo pamet, da se rajsi zatekamo k praznoverju?
V sklopu teme bom navela lastne izkusnje s taksnim nacinom “resevanja” tezav. Moja babica je verna muslimanka, po narodnosti bosanka. Od kar pomnim obiskuje hodzo v Bosni in se obraca nanj kadarkoli se v zivljenju soocam z bolj ali pa tudi manj problematicnimi zadevami. Sama sicer nisem nikoli verjela,da me bo kakrsnokoli ceckanje po papirju in raznorazni preklici urokov cudezno odresili vseh problemov, se mi je pa kot najstnici to zdelo precej zabavno. Ob tocno dolocenem casu ponoviti tocno dolocene besede, poceckani papir zatlacit v steklenicko in potem tri tedne zapored piti vodo iz te iste steklenicke… Pa seveda se zaradi tega ni nikoli nic neverjetnega zgodilo, problemi so bili se zmeraj prisotni,dokler se nisem soocila z njimi in jih sam z lastnim trudom in voljo razresila. In ceprav se je skoraj vsaka izmed napovedi izkazala za ravno obratno od dejanskega izida dogodkov in so vsa njegova branja iz knjige o preteklosti tako splosna,da bi lahko veljala za vsakogar, bi lahko,ce bi zelela verjeti, nasla vsaj kaksno povezavo, ki pa bi jo kot taksno videla ravno zato,ker bi jo hotela. Kar hocem povedati je, da ce slepo verjamemo v taksne in drugacne sposobnosti, v tem primeru hodze, se nam bo zdelo,da je sleherna situacija ali dogodek povsem skladen s tem kar je hodza napovedal, ker bomo pozorni samo na tisto v kar verjamemo, ne bomo pa videli oz. hoteli videti kaksna je stvar v resnici oz. celotne situacije in vseh dejavnikov,ki so do tega pripeljali.
Z vsem spostovanjem do babicine vere v hodzo in vsa druga prepricanja,ki vas vodijo, je namen mojega sporocila le to, da je potrebno najti pravo mero med sprejemanjem odgovornosti in prepricanjem v pogojenost nasega ravnanja z neko visjo silo 😉

Ko se najdemo v duševni stiski, je prav vseeno, kam in na koga se obrnemo. Takrat naš racionin vse dobre namere, vse kar smo se logičnega naučili, ne deluje. Potrebujemo nekaj, nekoga, ki bi, začasno, dokler tega ne bomo spet sposobni sami, prevzel naše tegobe. In prav vseeno je, če je to hodža, župnik pri spovedi z odpustkom ali hostijo, bioenergetik s svojim kriljenjem z rokami, reiki “specialist”, nekdo s “tapkanjem”, masažo stopal, čudežnim napitkom ali psihiater s prijazno besedo ali škatljico tablet, kjer je skoraj nepomembno, ali so to pomirjevala, anxiolitik ali antidepresiv……… Saj ni pomembno, če res deluje. Pomembno je, da verjamemo, da deluje.

Problem nastane šele, ko se popolnoma odrečemo logičnemu sklepanju in razmišljanju in nam takšno vedenje postane stalni vzorec. Nepomembno je, kaj je tisti substitut pomanjkanju lastne volje. V vsakem primeru izgubimo občutek lastne odgovornosti, sposobnost lastnega soočanja s problemi. Takrat to postane odvisnost, bolj ali manj socialno sprejemljiva, ker izgubimo sposobnost zavestnega odločanja.

V vsakem primeru je tedaj nujno, da se povrnemo k lastni zavesti, da spet ozavestimo lastne odločitve in se zavemo, da smo povsem sami odgovorni za vse, kar se nam slabega in dobrega dogaja. To je edina pot iz začaranega kroga odvisnosti. Prav nič lažje ali težje ni odvajanje od hodže, kot je odvajanje od pomirjeval, alkohola ali drugih substanc ali odvajanje od teka, fitnesa ali kolesarjenja. Te zadnje 3 dejavnosti so seveda socialno sprejemljivejše, še vedno pa predstavljajo odvisnost, tokrat od psihotropnih substanc, ki jih prizvaja naš organizem sam. Vse to pomeni beg in nesposobnost lastnega soočanja s problemi, ozaveščanja odločitev in, seveda, prevzemanja odgovornosti. In prav odgovornost je tista, pred katero bežimo v odvisnosti – odgovornost pred okoljem, pred Najvišjim in ne nazadnje, pred samim seboj. Tu se krog namreč zapre – najtežje namreč odpuščamo sami sebi…….