Zanima me, kako imate razporejen urnik ločeni starši – glede otroka. Se ločujem, otrok bo star 2,5 leti.. Z bivšim možem bova živela slabih 10 km narazen, otrok bo še vedno obiskoval isti vrtec kot doslej. Sama sem sestavila dva urnika.. Prosim za komentarje, oz. boljše ideje..
X – JAZ, Y – B.MOŽ

PON TOR SRE ČET PET SOB NED
Y X Y X Y Y Y – 1. TEDEN

X Y X Y X X X – 2. TEDEN

ali

PON TOR SRE ČET PET SOB NED
Y Y X X Y Y Y – 1.TEDEN

X X Y Y X X X – 2. TEDEN

Hvala in lp.

ne upam si komentirati tega, ker je tvoj otrok še zelo majhen.

midva sva tudi začela podobno drugem sistemu, ki ga opisuješ,
ampak ti povem, da boš otroka zelo pogrešala, kot sem ga jaz.

midva bova sla sedaj fiksno od srede do petka pri njemu vse ostalo pri meni,
oziroma moje prilagajanje, če bi rad kam šel z njo čez vikend.
(stara 8 let.)

ker tako se tudi otrok navadi na nek red in urnik.
če bos en dan tu en dan tam, pa naslednji teden obratno..
ne vem, ker je še majhen.
si ne upam komentirati kaj je zanj najboljše.
jaz tako majhnega vsekakor ne bi pustila po tri dni pri očetu.
kasneje, ko bi bil večji ni problema, sedaj pa bi se raje zmenila, da bi prišel večkrat oče na obisk, ga kam peljal in pripeljal zvečer nazaj.

Glede na to , da se komaj ločujete in da je otrok še majhen, bi predlagala, da zaenkrat splanirate obiske tako, da otrok živi in spi pri mamici, oče naj ga ima npr. 1x ali 2x čez teden in zvečer pripelje k mamici, in pa 1 dan v vikendu cel dan – zvečer pa spet nazaj k mamici.
Potem pa postopoma preidete na zgornji urnik. Se mi pa zdi boljša 2. varianta, saj ni toliko seljenja sem ter tja.

Hvala za odgovor. Sva tudi včeraj z bivšim razmišljala, kaj je najbolje za otroka..in bo verjetno res najbolje (dokler je še tako majhen), da spi vsako noč pri meni.. čez dan pa je kdaj z njem, oz. za vikende.

Lep pozdrav.

Pozdravljena,

tudi jaz bom čez nekaj dni uradno ločena. Tudi midva imava hčerko staro 3 leta. moram povedat, da odkar sva šla narazen – zdaj je že 5 mesecev, hči sploh noče k očetu. tako, da jo vedno prevzame v vrtcu, ko ni mene zraven. in dobi jo enkrat popoldan med tednom (na CSD smo se dogovorili za vsako sredo popoldan) in vsak drugi vikend od petka popoldan, pa do nedelje popoldan do 17. ure. To bomo sicer prakticirali prvič jutri. prav tako so na CSD določili, da je poleti 14 dni pri njem in 14 dni pri meni med časom dopustov. (mi tudi ni jasno, kako bo hči zdržala, saj je zdaj še dosti bolj kot kdaj koli navezana name…) – na CSD so mi takrat celo rekli, da je v tem času ne smem niti poklicat!! Mislim, kaj se pa grejo?!? in da me nič ne briga kam gre oče s hčerko na morje … sem rekla, da to lahko lepo kar pozabijo… da jaz hočem vedet kje se nahaja moj otrok v vsakem primeru… in da jo bom tudi poklicala…

prav tako vsak drugi božič praznuje pri očetu, in obratno vsako drugo novo leto…. kolikor se bo pa to mogoče držat, pa bomo videli..

tudi mene to skrbi.. želim pa ti obilo uspeha in čim manj stresa zate in za tvojega sončka…. :))

lep pozdrav!

Težko komentirat, ker je odvisno od več stvari, najbolj pa kako ustreza otroku, da ni zmeden, da koga preveč ne pogreša… Tudi meni se zdi še malo premlad, da bi bil tri dni skupaj pri atiju. Moj je prvič prespal (za eno noč) pri atiju, ko je imel 3. leta – se pravi, ko je sam izrazil željo. Prej je ati prišel večkrat po nekaj ur popoldan, sta šla na sprehod… ali pa sem se jaz umaknila iz stanovanja za tisti čas, če je bilo slabo vreme. Zdaj že nekaj let prakticiramo tako, da ga ati pride iskat v vrtec (šolo) vsako sredo in če nima kakšnih službenih obv., tudi prespi pri njemu in ga v če. zjutraj odpelje direkt v vrtec (šolo), drugače pa ga pripelje zvečer. Potem vsak drugi vikend, en teden poletnih in en teden zimskih počitnic. Prazniki po dogovoru. Če je bolan želi biti pri meni in to spoštujemo.

Najbolj pomembno je opazovati otroka, spremembe vpeljevati nežno in postopoma, da doživlja čim manj stresa. In bistveno, da se starša o vsem (kar se tiče otroka, seveda) dogovarjata strpno in na lep način in vedno gledata na njegovo korist. Midva se trudiva, zaenkrat kar uspešno, čeprav ni vedno lahko.

Vem kako hudo je bilo atiju pri srcu, ko najprej ni hotel prespati pri njemu (čeprav ga ima rad in se lepo razumeta), pa ga ni silil in s časom je mali sam izrazil željo, da bi ostal tam.

Veliko strpnosti in lep dan, miša

Seveda je tvoja odločitev, ampak moj je tudi star 2,5 let in se ravno pregovarjava, koliko naj bi ga imel:
on zahteva 4X/teden, jaz pa pristajam na 2-3x/teden, s tem, da nikoli ne prespi pri njemu, ker je za moje pojme še premajhen

Meni bi bilo idealno 2x/teden plus vsak drug vikend po 1 dan.
Sploh si ne predstavljam, da bi ga imel več kot jaz.

to je zgolj moj komentar

lahko pa mi pustiš kakšen mail za kakšen kontakt

sem prebrala kaj so ti še druge napisale.
Mišolina se mi zdi, da je lepo napisala.
jaz mislim, da je nekje naboljši sistem tak kot ga ima ona.

Hahaha,

tole (miška30) je pravi post strpnosti in poštenosti….
…v zakon prispevamo vsak po svojih zmožnostih….
..odnesemo vsak 50/50 premoženja …

..pardon, 20/80 sem prebral v neki drugi temi…
…”da nikoli ne prespi pri njemu, ker je za moje pojme še premajhen”…..
…”Meni bi bilo idealno 2x/teden plus vsak drug vikend po 1 dan”..
…”Sploh si ne predstavljam, da bi ga imel več kot jaz”…

… no preživnina…eh ta pa mora bit velika..da otrok ni prikrajšan….

Pozdravljena,
veliko mamic je napisalo, da je otrok še premajhen, da bi spal pri očiju, česar ne razumem najbolje. Če sta navezana že od prej in je tudi skrbel zanj, je verjetno to v stanju počet še naprej, če pa je bila vsa skrb na tebi, je to verjetno malo težje. Če se s tem oba strinjata, je fino, če ima z obema približno enakomeren stik, se pa strinjam z ostalimi, da je bolje, da ga ne prestavljate sem in tja neprestano. Moja 2letnica je od začetka spala tudi pri njem in s tem ni bilo težav, ker je lepo poskrbel zanjo. Res univerzalnih receptov ni, odvisno kako se dogovarjata in kako imata zdaj urejeno bivanje, urnik službe itd. Res pa je treba pozorno opazovat otroka in ocenit, kako mu situacija odgovarja. Vendar ga ne podcenjevat, njihova sposobnost dojemanja je včasih prav neverjetna in tudi na urnik se lepo navadijo že zelo majhni. Otrok rabi oba starša, zato za prikrajševanje bivanja pri očetu (se razume, če je vse OK) ni nobenega razloga.
Glede izjave o “neklicanju” v času počitnic : ta je pa tako čudna, da kar ne morem verjet. Mogoče so iz česa drugega “razbrali”, da mama hoče imet stvari preveč(?) pod kontrolo, drugače pa, mislim da vsaka normalna mamica (oz. velja tudi obratno) želi vedeti kaj se dogaja z otrokom, kadar je dlje časa pri drugem staršu.
Želim ti veliko uspeha pri dogovarjanju in da boste čimprej prebrodili uvajalno obdobje in otroku ne bo prehudo. Lepo te pozdravljam.N

Tudi meni so razložili isto in tudi jaz tega ne razumem oz. mi ni sprejemljivo. Hči naj bi po odločbi sodišča pri očetu preživela polovico šolskih počitnic in sicer cel julij, se pravi 31 dni. In da je cel mesec ne bi smela poklicat, vedet, kako je, če je vse v redu in kje je? Pa kakšen zakon je to?

Midva bova tudi kmalu uradno ločena. Dogovorjeno imava pa tako. Vsak drugi vikend, od petka do nedelje pri njemu. In vsak drugi teden eno popoldne med tednom.

In tako kar dobro funkcionira. Je pa mali star 6 let.

Tole z ne-telefoniranjem se mi zdi pa milo rečeno, čudno! Nama na CSD niso nič težili s tem. So naju vprašali, če in kako sva se že sama dogovorila in ko sva povedala je samo vprašala, če se oba strinjava in to je to. Nobenih podrobnosti ala kdo in kdaj sme ali ne sme koga poklicat??? Ati lahko kadarkoli pokliče svojega otroka in obratno, seveda, kadar je sin pri njemu. Ati ga pokliče skoraj vsak dan (razen če je v tujini), samo da ga vpraša kako je in to se mi zdi super, ker s takimi “malenkostmi” damo otroku vedet, da ni od nikogar zapuščen ali za nič kriv. Ko je sin z atijem na morju, ga včasih pokličem 2x na dan in on zvečer atiju narekuje sms-zame. Tako nekako ostajamo “povezani”. Seveda pa velja pravilo, da z atijem “drživa skupaj” glede potencialnega izsiljevanja. Se je naprimer zgodilo, da me je sine klical v joku in razlagal, da bi šel rad domov, ker mu ati ne dovoli to in to (nič posebnega, tudi doma ni smel) in skratka bil je slabe volje je preizkušal meje. Takrat moramo starši obvezno držat skupaj, da ne pride do manipulacij in posledično kreganja.

Zato je res pomembno, da se starša poskušata čim več zmenit sama in na CSD samo uradno potrdita. Ker starša najbolje pozanata otroka, njegove želje, potrebe in strahove.

Nena77 se strinjam s tabo, če je otrok enako navezan na oba starša ni ovir, da ne bi takoj prespal pri atiju. Pri nas je bilo pač tako, da je bil že prej veliko odsoten in potem še menjava okolja, mali pa bolj nežne narave… tako da je šlo bolj počasi. Sem ga pa jaz ves čas spodbujala in prigovarjala, kako bo fino…. tako da zdaj mali res uživa, ko gre k njemu. Vprašanje, kako bi bilo, če bi ga “silili”.

Lep dan, dečva

ups, enaDečva = Mišolina, mi je ostalo iz drugega foruma,

lp m.

Pri nama je problem sledeč: oče hčerke nikoli ne pokliče, pa bi jo lahko. Ne vem, nima denarja, nima časa, volje, pojma nimam. Ampak to ni moj problem, pač pa njegov. Na CSD pa mi tumbajo, da če da on “mir”, zakaj ga ne tudi jaz. Lepo vas prosim, po hčerko pride (če pride) vsak drugi vikend, vmes ga enostavno zanjo ni in ne obstaja. Tudi če bi ona rada govorila z njim, ji ne dvigne telefona. Na drugi strani pa sva s hčerko zelo povezani in me sama prosi, če jo lahko pokličem pred spanjem npr. Ja, zakaj je ne bi smela? Saj je moj otrok in njena želja, da me sliši, je hkrati tudi moja. Zakaj lastnega otroka ne bi smela slišati cel mesec julij? V čigavo dobro? Pa kaj je s to državo?

Yo, tudi meni se to zdi nesprejemljivo glede klicanja itd. … Celo to je rekla socialna delavka, da mi oče ni dolžan povedat kam bo hčero peljal na morje, da ni važno ali gre z njo na Havaje, ali na Hrvaško ali v Izolo… mislim ej? pa ne vem kaj je blo s to žensko???? katera normalna mati, pa ne želi vedet, kje se nahaja njen otrok, sploh če ga več dni ne bo domov??? in kako se mu godi??? sem takoj povedala, da se s tem niti slučajno ne strinjam in da hočem vedet kje bosta na morju, in da lahko kdaj koli pokličem in vprašam, če je vse ok. tudi jaz njemu ne branim tega in mu tudi povem kam greva (če greva kam za par dni) in tudi pokliče jo kdaj se pač spomni in takrat jo dobi na telefon… je pa res, da se, ko sva bila še skupaj ni kaj dosti ukvarjal z njo in je hčera (3 leta) dosti dosti bolj navezana name…

se mi zdi, da so te ženske na CSD tako sfrizirane, da ti tam povejo in “grozijo” same take stvari, samo zato, da dokončajo tisti zapisnik in ga pošljejo na sodišče za razvezo… kak bo ena taka ženska vedela kaj in kako je najbolje za mojega otroka, če ga niti na sliki še videla ni????
menda bom to jaz kot mama najbolje vedela, saj jo tudi najbolje poznam.

in niti slučajno ne otežujem stikov, bi meni tudi kdaj pasalo, da imam vikend fraj… ampak če mala noče, je ne mislim silit, pa kljub CSD ali sodišču..

lp,

ločena, grozljive so te naše zgodbe, res. Saj ti pravim, da niti sama več ne razumem. Skrbništvo imam jaz, bivši se dobesedno zaj* na račun otroka (sporoči, da pride ponjo, pa ga ni, nikoli je ne pokliče, ne dvigne ji telefona, ko ona kliče ipd.). Po logiki CSD-ja bi jaz morala dobiti njegovo privolitev za selitev (btw sem podnajemnica in ko se bo treba selit, kaj naj? hči pustim tu, pred blokom, njemu na ljubo???)… Po drugi strani pa lahko on z njo počne, kar hoče, nimam pravice vedeti, kje je, s kom, kako ji je… Povrhu vsega je človek brez OD, v kazenskem pregonu zaradi večih stvari, nima urejenega statusa v RS, hči noče k njemu… In grozil je, da jo bo odpeljal iz Slovenije… Kam, vem, ker sem tam živela 1,5 leta. Ja, raje grem v arest, kot da se moja hčerka znajde tam. Jaz ne vidim več druge poti kot medije. Pomaga mi policija, njihovi kriminalisti, res so prijazni in delajo, kar je v njihovi moči… Otroka pa ne morejo zaščititi – ker jim zakon tega ne omogoča. Niti meni… To je sramota za našo državo. Velika sramota.

Yo, prav nič ti ne zavidam tvoje situacije, si še na slabšem, kot jaz.. Ampak ne razumem, zakaj bi morala dobiti od njega privolitev za selitev?? saj pa se menda ja ne boš celo življenje morala podrejat njemu in njegovim muham???? zaradi tega sta šla narazen, da lahko sama odločaš o svojem življenju… Mislim ej… ti naši zakoni in CSD…. ne gre mi v glavo, da je očitno državi in CSD v interesu, da tistega ki dejansko skrbi za otroka in je z njim v dobrem in slabem, tistega je teba še bolj za(j)ebavat, tisti, ki pa mu do otroka ni nič, razen nagajanja, tiste pa zagovarjajo in jim dajejo pravice, ki jim po zdravi logiki sploh ne bi smele pripadat!!! in oni pravijo tam na CSD, da se jim gre za dobro otrok?!?!?!? halo!? dvomim, da so tvojo hčero sploh že videli, da bi jo vsaj vizualno poznali, ker karakterno verjamem, da jo poznaš ti najbolje! in potem lahko oni odločajo, kaj je za tvojo hčerko najbolje??!?!?

Vse to mi je čisto mimo zdrave pameti.. in ja, če misliš, da boš kaj dosegla z mediji, ti držim pesti. .. samo premisli, da ne boš s tem hčeri naredila še več slabega, da ne bi oče potem začel še bolj nagajat… ali pa tvoja bližnja okolica tebe obsojat.. saj veš, kako nesramni so ljudje! sicer pa ti držim pesti, da si porihtaš zadevo…

lp,

No midva sva narazen 2 meseca,pa sva zmenjena da ima on otroka v sredo po šoli in ga pripelje zvečer k meni,pa vsake 14 dni vikend,ne prakticirava še vikende,ampak samo en dan v vikendu prespi pri njemu.
Mali gre z težavo z njim,ker je navezan name,no se je pa že zgodilo da ni hotel z njim in je jokal,da noče,takrat je ostal pri meni,nisva ga silila.
Jaz se tudi ne znajdem najbolj v tej situaciji,on mi ni pa v nobeno pomoč,ne zanima ga nič kako je v šoli ali da bi ga poklical med tednom,ga tudi ne,on reče saj me lahko tudi on,halo,6 letni otrok,naj pokliče očeta…sam od sebe,mali je zelo jezen na očeta,ker nismo več skupaj,to sicer ne reče ampak vidim njegove reakcije.
Je pa res da smo mame,vsaj jaz,sem zelo težko brez malega,ko ga odpelje
trpim,kot ne vem kaj,upam da to mine.Najbrž mi je težko tudi zato,ker se je vse zgodilo expres hitro,ko on ni hotel biti več z nama in sva morala oditi,da ima zdaj prostor druga oseba.

Jaz upam na dobre rešitve,za te naše male srčke.

pozdravljeni,

pred kratkim sem že pisala o stikih glede najine hčerke (3 leta). zdaj pa sem ugotovila, da jo ima mož skoraj več kot jaz… no… če še enkrat ponovim kako “smo se zmenili na CSD”: ima jo vsako sredo popoldan od 14.30 do 19.00 ure, in vsak drug vikend od petka od 14.30 do nedelje do 17.00. Sama delam vsak dan (od pon. do petka od 7.30 do 16.30) in takrat, ko ni moj vikend, jo imam praktično samo tri popoldneve po 3 ure cca. dokler ne gre spat.. in zdaj sem poslala spet na CSD dopis, da želim spremeniti te stike iz vsake srede na vsako drugo sredo, ter vsak drug vikend od petka do nedelje. pa me je soc. delavka opozorila, da ne bom ničesar dosegla, če se “mož” ne bo strinjal s tem. in da bo v tem primeru ostalo tako kot je.

zdaj me pa zanima še nekaj…. dobivam preživnine 25.000 sit, od tega plačam samo vrtec 17.500 na mesec. ne bom naštevala (sploh zdaj spomladi in jeseni) koliko gre za nakup garderobe (pa ne živim na veliki nogi – da ne bo pomote!). in za take zadeve mi on ne da nič oz. mi ne misli dat. še ko sem ga prosila, da mi da polovico za cepljenje proti klopnemu menigitisu (cena injekcije je bila 6.200 sit), je rekel, da naj jo sicer dam cepit, ampak da on ne bo dal nič zraven, ker si mora šparat za stanovanje! … sem spet sama dala. mala uporablja za ponoči še vedno plenice – je že to cca 4000 sit na mesec. ko so še kake dodatne dejavnosti v vrtcu ali stroški – moram vedno sama dat… on tega niti noče slišat… pa me zanima, da glede na to, da sem slišala, da zdaj “mož” dela pridno nadure in ne vem kaj še vse (po 100 in več nadur na mesec), pomeni, da ima zdaj ziher plačo preko 200.000,00 sit (sama zaslužim o. 170.000,00) a lahko zahtevam večjo preživnino, ko bova imela glavno obravnavo na sodišču? namreč v razvezo sva šla sporazumno in pri notarju sva podpisala da bo dajal za hčerko 25.000 sit (znesek je sam določil), in da jo bo imel vsako nedeljo v mesecu (to se pravi 4 dni na mesec – tako je sam predlagal), potem pa so na CSD določili stike iz 4 dni na 10 dni mesec da je pri njemu. in naj povem še to, da “mož” nima svojega stanovanja, živi v “prehodni”sobi pri starših – skozi “njegovo” sobo gresta njegova starša v svojo spalnco. in hčerka, ko je za vikend pri njem, spi v isti postelji z njim in še s svojim bratrancem (sinom od “moževe” hčerke,ki je star 7 let in je vsak vikend pri njih)… je to kaka olajševalna okoliščina zame slučajno???

Hčera tudi vsakič pride cela zmedena domov, tam ima čisto drugačen način vzgoje, vse kar ji jaz doma npr. ne dovolim, tam lahko, se pri mizi npr. grozno obnaša, doma pa drugače zelo lepo sama je… itd… vsakič rabim zato kak dan ali dva, da jo spet “spravim” nazaj na moj način vzgoje…

kaj mi svetujete? hvala za vaše odgovore… in lep pozdrav…