Uporniški partner
Pri partnerju ki je že v letih opažam vse več uporniškega vedenja, ki ga je naprimer živel v mladosti. Upiranje staršem, trmoglavost, ignoranca , nespoštljivost .Partner je nato imel daljša obdobja ugodnega vedenja, sedaj pa zopet se mi zdi , da se je to celo podvojilo in se vrača na uporniške dneve iz mladosti. Izostanek sodelovanja, jezikanje nazaj, hladnost, in še bi lahko naštela. Zanima me ali se to človeku v starosti vrne nazaj. Star je 58 .
Frustracije, vračanje (maščevanje), zavist in nezadovoljstvo z samim seboj. Verjetno en del tudi iskanje krivca izven sebe za stanje njegovega življenja. Tipični “boomer” svoje generacije. verjetno bo postal še seksističen in nesramen v kratkem.
Sedaj ko mu “noben nič ne more” se je razkril in pokazal kakšen je. To ni udarilo ven zdaj. To je nerešeno že od nekdaj, samo vaša toleranca se spreminja in verjetno si je malo podaljšal verigo koliko si upa pokazat.
Verjetno uživa v izzivanju, nagajanju, iskanje pozornosti in nasplošno je to tipični Slovenec svoje generacije. 🙂
Dolga bo še ta jeba do penziona. Čimprej stran.
Spoštovani,
vsi smo na neki točki psihološkega odraščanja. Kar opisujete kaže na partnerjevo psihološko odraščanje, ki v določeni meri ni bilo izpeljano v otroštvu in najstništvu. Za otroka je značilno, da je odvisen od svojih staršev. V zgodnejših fazah razvoja se otrok bolj uklanja starševskim zahtevam, kasneje pa običajno pridejo faze, ko se starševskim pričakovanjem prične bolj upirati. Poudariti velja, da sta obe ti dve poziciji odvisni. Prvi, ko se otrok uklanja, bi lahko rekli odvisna pozicija, drugi pa kontra-odvisna. V smislu, otrok dela kontra, ampak še vedno v odvisnsti od starševskih zahtev. Ti dve poziciji imata svojo razvojno vlogo. Nek teoretični cilj je, da odrasla oseba ne bi bila več niti odvisna, niti kontra-odvisna od drugih, ampak avtonomna. Iz vašega zapisa in tukaj zapisanega lahko sumimo na sklep, da je partner trenutno v neki fazi psihološkega odraščanja ter da je prej živel v bolj odvisni poziciji. Najprej najbrž od svoje mama, kasneje pa od partnerke. Kot drugo pa lahko sklepamo, da tudi vi pričakujete bolj njegovo vam prilagojeno vedenje (kot ste ga imenovali – ugodno) kot pa avtonomno vedenje psihološko odrasle osebe. Odgovor na vaše vprašanje je, da ne gre za to, da bi se vračal nazaj, ampak da niha med zgoraj opisanimi infantilno obarvanimi pozicijami.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić