V zvezi sem dobra 2 meseca, vendar je zelo,bom rekla, specificna. Do zdaj sem imela dve daljsi zvezi, ki sta imeli normalen zacetek, torej spoznavanje, zaljubljenost … pri tej pa se je zapletlo. Po dveh tednih sem mislila,da je vse super fino fajn, ceprav mi je povedal, da je bil v zivljenju zaljubljen v samo eno in prvo punco, ki ga je razocarala, zato jo je pustil in si zgradil zid. To je bilo pred 6leti, od takrat ni do nobene nic cutil, a je kljub vsemu vztrajal v zvezeh do pol leta, ker je upal, da morda pa se bo le lahko. Ko sva zacela, je rekel, da je z mano cisto drugace, tudi obnasal se je zelo naklonjeno in ljubeznivo. Po dveh tednih sem zacela cutiti zategnjenost, praznino, prazno glavo…vedela sem, da to niso moji obcutki, zato sem ga vprasala, ce so to njegovi, imam mocno intuicijo in velikokrat cutim custva drugih. priznal mi je, da se je spet zgodilo…da ne ve, zakaj, ker je bilo tako lepo, ampak da je spet dobil custveno blokado in zacel iskati napake pri meni. Pogovorila sva se, stvari je zacel drugace dojemati, razlozila sem mu, kaj se z njim dogaja, ker me zelo zanima psihlogija in vem marsikaj o tem. Cutila sem, da se je nehal bati in zacel mi je zaupati, se odprl. Odsla sva domov. vse sem povedala teti, ker ji zelo zaupam, se spozna na te stvari, zdravi z bioenergijo in ima dragocen dar, s katerim pomaga custevno revnim. Prosila sem jo, ce mu lahko pomaga, seveda je bila za. S fantom sva prekinila za teden dni, se je vsaj malo nasel in ugotovil, kaj pocne narobe. ugotovil je, da je custveno hladen, ne zna izazati custev in cutiti, ker jih kot otrok ni smel, pri meni je bilo enako, ampak sem cisto kontra, pokazen custva, jih znam cutiti. Lepo je napredoval, prvi korak je bil premagan. Videla sva se in takoj se preskocila iskrica. izpovedal se mi je, da me je full pogresal ta cas, da si zeli biti z mano, ceprav potrebuje cas, da zacuti in sva spet poskusila. Od takrat je vse lepo, do mene je pozoren, ljubec, skoz zdiva skupaj, se neznansko privlaciva, zaupa mi, kar ni se nikomur, pogovarjava se ocutvih, ceprav zaenkrat s tezavo, ker se pac mora tega se nauciti. Tudi velikokrat mi rece, da me ima rad, da ne ve,kako bi zmogel brez mene, da bi verjetno zivotaril. jaz sem ga v tem casu zelo vzljubila in vem, da cutim vec kot on, potrpezljivo upam, da se bo zaljubil, a me je hkrati strah, kaj ce ne bo. baje se je pri punci tudi zaljubil po 3,4 mesecih, mi je to v tolazbo. Po drugi strani pa se imam rada in ne zelim biti v zvezi s fantom, ki me ne ljubi. Vem, da si zelo zeli biti z mano, da se je zelo spremenil, odkar sva skupaj, vse mi pove, kaj se z njim dogaja, si res vzame cas zame, me postavlja na prvo mesto, rekel je, da bi se rad vselil z mano v stanovanje (sva studenta in bi sla v studentsko sobo), pocasi bo diplomiral, sluzba ne bo problem, oba sva dovolj stara in si full zeliva otroka, saj vem, da se boste vsi zgrazali, da je prehitro, ampak greva oba proti tridesetim in sem mnenja, da je otroka treba imeti mlad, je druzinski clovek, full ima rad otroke, mi je prav hudo,ko berem tukaj, da se nekateri ocetje sploh ne zmenijo za svoje.Saj ga ne bova imela na vrat na nos, ampak v roku dveh let pa ze. Morda bi rada samo eno potrdilo, da se bo vse dobro izteklo, ceprav globoko v sebi cutim, da se bo. Hvala za odgovore in lep vecer

Upam da ne boš vzela osebno kot žalitev, toda tvoje poznavanje psihologije je bolj pod vprašajem kot ne. Pa da ne zaostriva, psihologija je precej luštna veda, specifična in razvejana. Ponavadi se jo oprimemo kot vedenje in poznavanje ko smo v težavah. Učenje psihologije pa iz samopomoči ne gre. OK, toliko o tem.

Tvoj sestavek in predstavitev problema je za dva meseca poznavaja dolg kot življenska zgodba nekoga; to je sicer OK da je predstavljeno širše, se pa lahko zamisliš nad vsem skupaj če sama prebereš vse kar si napisala. V sestavku je precej kontradiktornosti in rekel bi da si sama v slabšem položaju kot fant (mislim, da mu za sedaj še ne moremo reči partner). Ti si tista ki se zadevi prilagajaš, točno veš da fant ni zate, pa že sanjaš o skupnosti, zakonu in otrocih z njim… Niti še nisi doštudirala, si našla službe, pa že neodgovorno načrtuješ to. Grdo sem napisal tole, vem, samo bilo je mišljeno precej drugače – da ti streznim razgreto glavico, da sebe vzameš v roke in se vprašaš le zakaj to počneš.

Fant, pa naj si bo dober po srcu, je žal vsled dosedanjega življenja, čustveno nedozorel. Veliko bo sam moral delati še na sebi preden bo zrel za neko zvezo, to je verjetno sam že spoznal, nekako pa ti tudi fer povedal. Če potegneš neko črto, boš spoznala da sta trenutno samo v neki prijateljski zvezi; ti čakaš da te vzljubi, se vate zaljubi itd. Do tega NE bo prišlo, verjemi. Če že, daljnoročno ta zveza nima prihodnosti. Ko se bo nekako našel bo tudi spoznal da si mu sicer stala ob strani, da pa marsikaj še ni doživel in bo šel sam naprej z predpostavko da je do sedaj marsikaj zamudil. Črn scenarij, v tvoje dobro in razmislek ga le upoštevaj.

Pišeš, kako je po tednu dni medsebojne ločenosti, drugače. Drugače bi celo moral dati v narekovaj; v bistvu zato ker kjub svoji intuiciji, razlike ne prepoznaš. To vsekakor ni TO kar bi moralo biti, temveč je z njegove strani bolj oprijemanje za rešilno bilko kot ne. V tebi vidi izpovedno naklonjenost in nič več, za kaj več NI pripravljen in niti ne bo. Žal. Zaradi vsega že napisanega, sprevidi da ti nihče ne more dati nekega potrdila ali zagotovila za prihodnjost kot le sama. Ne delaj zaradi svojega “poznavanja psihologije” socialnih zaključkov, vidva si nista kompatibilna in če že želiš otroke in neko kvalitetno zvezo – ta zanjo ni primeren. Bo že čez čas odrasel in našel sebi primerno osebo, to v končni fazi ni tvoj problem. TI le analiziraj pri sebi vse skupaj, veliko alinej te čaka.

Namesto da “rešuješ” njega in njegove probleme, delaš psihološke analize njegovih preteklih odnosov….posveti se sebi.
Vsak je odgovoren samo zase in če gre za neko zvezo, naj bi iskreno izrazis vsak svoja čustva.

Naučiti nekoga, da te bo vzljubil? težko, skoraj nemogoče

Občutek imam, da gre tebi bolj zato, da uresničiš svoje cilje: do tridesetega doštudirati, poiskati službo, se poročiti, dobiti stanovanje in imeti otroke….to pa kar tako, ne bo šlo.
Našla si sicer primernega fanta, kateri ni prepričan niti vase in je podlegel tvojemi t.i. poznavanju psihologije, ter upa, da mu boš pomagala …da te vzljubi (sicer te ima rad, kot prijateljico, to pa ni dovolj za imeti otroka).

Ti ne moreš pomagati njemu, on ne more tebi!
Kakšni razlogi ga pa še vlečejo k tebi? Prave iskrice ni…torej…stanovanje? pritiski, da bi se do 30 moral ustaliti? kakšne ima še druge “koristi” od tebe? Pa ti od njega? (to, da bi bil dober oče, še ni argument, ker dober oče postane ob ljubeči ženi vsak)

Praviš, da bereš, koliko žensk tarna čez svoje moške, da niso pozorni očetje? Zakaj misliš da niso? Misliš da oni niso želeli otrok? …mislim, da so za take odnose bolj krivi odnosi med starši. Če oče beži od doma, ker je med njima s partnerico nekaj narobe, težko vzpostavi stik z otroci. Mama je več z njimi, ona ima tukaj prednost.
In ravno zaradi takega razmišljanja (do 30 pa že moram imeti otroke ali…med nama ni tisto pravo, ampak bo bolje, ko bova imela otroke, ki si jih oba tako želiva in sva že toliko stara…etc)
Otroci pač ne zbližajo para! Ne rešijo zakona in ne veze….Otroci so preizkušnja, ki utrdi vezo ali pa pokaže njene pomanjkljivosti!!

pa še to, oba študirata, pa sta stara že blizu 30, nimata ne pravega stanovanja (študentska soba ni primerna za otroke-ampak je namenjena študiju), ne službe in ne vesta, ali se ljubita ali ne?!?!

Razmisli malo, zakaj “rineš” v vezo, ki nima prihodnosti. Če boš nadaljevala, bo v tebi vedno dvom….me ljubi? je z menoj samo zaradi otroka, samo zato, ker je dovolj star, da se ustali, še vedno misli na prvo dekle? me še vedno primerja z njo? …

hvala vama za odgovore, sem pricakovala nekaj takega, stara sem 24 let, nisem zabluzila s studijem, sem samo kasneje zacela, ker nisem vedela,kaj bi studirala. tudi se mi nikamor ne mudi z otrokom, stanovanjem…ne bi ga imela v studentski sobici, tud tega nisem rekla:D. Fant ima sluzbo, tudi hiso, samo pac ne v lj,kjer studirava. Sem malo zmedeno napisala in zelo skrajsano verzijo. Vseeno mislim, da obstaja upanje, nekateri pac potrebujejo vec casa, da si pustijo blizu, zakaj bi se pa moral clovek zaljubiti v omejenem roku, sicer se nikoli ne bo. In zakaj ne bi mogla biti jaz tista, ki sem mu pokazala pravo pot. Mu ne igram medicinske sestre, on ima svoje terapije s teto. tezko otrostvo obeh pusti posledice, a to pomeni, da smo pa kar izgubljene duse in nezreli in nikoli sposobni ljubiti, ker nismo imeli ljubezni polnega otrostva in se moramo sami uciti ljubiti? itak vem, da privabljam custvene reveze, a zakaj si ne bi mogla dva pomagati in zakaj se iz tega ne bi mogla razviti ljubezen? Skupaj sva dva meseca, od tega se pol nisva videla, ker imava oba obveznosti.
Mogoce zgleda, kot da se slepim, ampak bom dala casu cas in nikoli ne ves, morda pa ravno nama uspe… ker verjamem v naju! Pa hvala, ker sta si vzela cas in prebrala.
“ČE LJUBEZEN NOSIŠ V SRCU, POTEM JO VEDNO TUDI SREČAŠ!”

“a to pomeni, da smo pa kar izgubljene duse in nezreli in nikoli sposobni ljubiti, ker nismo imeli ljubezni polnega otrostva in se moramo sami uciti ljubiti?”

Tega ti niti jaz, niti mirella (kot do sedaj edina pisca) nisva očitala. V življenju se boš morala naučiti prilagajati, jemati nasvete kot dobro in ne kot slabonamerno, itd… Za marsikaj si bila lahko ob takem otroštvu prikrajšana in ja – tudi ljubezen boš spoznavala. Bodo vzponi in padci, pred meni videnim sem te nekako opozoril in mnenja ne morem spremeniti. Jemlji to kot videnje starejšega od sebe, sicer pa z željo da ti v življenju uspe tako poklicno kot zasebno.

Pocutila sem se napadeno, ker sem si pac to dovolila, sem pricakovala dobljene nasvete, pa res jih nisem vzela slabonamerno, samo se mi ego upira in si ne dovoli, da bi sprejela to resnico. Govoris o resnicnem videnju ali o predvidevanju na napisano situacijo? Moja teta je videc, ji zelo zaupam, pa je kljub vsemu samo clovek in se tudi kdaj pa kdaj zmoti… spet iscem opravicila, ja marsikaj se bom morala narediti pri sebi, ampak sem zacela na cisti nicli in sama veliko dosegla, pa bom se preostanek poti. ocitno potrebujem to, kar privlacim, da bom lahko duhovno zrastla in dokler ne bom sla cez to, bom v tem dreku…

To je bil nasvet odrasle osebe, ne vidca kot takega.

Le pogum !

Tvo jfant je čustveno nezrel-to si ugotovila tudi sama in drugi tle gor.Moja zgodba je zelo podobna tvoji-tudi sem pisala tukaj takrat o tem,ko sme bila čisto na tleh…Danes po 10 mesecih na to gledam popolnoma drugače.Mene je moj ex pustil čez noč-z sms,da mora o vsem razmislit…Po mesecu dni sem šla do njega in ga prosil,da se pomeniva.Povedal je,da ima travme iz otroštva(to m ije sicer ze na začetku rekel-da če jih ne bo razčistil znajo bit tezave),da se boji odgovornosti,obveznosti,da se mu to stalno dogaja,da me sicer ima rad ampak on da ni za resno vezo….imela sva skupne načrte(on pobudnik)…Z njim sem prezivela 10 mesecev-zame srečnih.Zanj ne vem.Streznitev je prišla čez noč.Priznam,da mi tako hudo še ni bilo-spraševala sem se zakaj mora biti tako-če pa me ima rad,pa smilil se mi je,pa mislila sem,da bo prišel k sebi,da bo poiskal pomoč….Bilo je hudi,zbolela sem…. Ampak ob vsem tem času sem ga začela gledat v realni luči-z tako čustveno razvalino jaz ne zelim zivet,Vseeno je zdaj ali ima res tezave z čustvovanjem ali je pač samo olepšal svoj odmik od mene in sam prevzel krivdo nase oz če je to naredil je zame pač strahopetec -to je zame v vsakem primeru.Ne razmišljam več.Hočem ti samo povedat-pa ne pametujem niti ti svetovati-naredila boš itak po svoje, da sem v vsem tem času spoznala kakšnega moškega zelim in kakšnega nočem.Moje življneje je samo eno in meni ni treba igrati mati Terezo.Zakaj pa bi jo?Sebe moram imeti najprej rada.Mogoče začni razmišlajti v tej smeri-toliko se trudiš zanj v zameno pa ne dobiš nič ali čisto malo.Vem-ni ni tezko.Ampak jaz sme se v svojem lifu-pa nisme tako stra -okrog 35, toliko trudila za svoje moške.Samo jaz jaz sem se trudila in dobila NIČ.Zakaj?Ker sem bila neumna.Ne rabim takega moškega za katerega se bom jaz trudila on pa ne bo naredu nič oz po liniji najmanjšega odpora.To je itak kratkoročna zveza.Ne zelim ti pametovat-kot sem ze omenila zelim samo,da začneš mogoče razmišlat na drug način.Kaj zeliš v življenju in kaj ne.Velikokrat skozi zivljenjske izkušnje ugotovimo kaj zelimo.

Hmmm, sorry, vendar se bojim, da ne boš srečala ljubezni karkoli naj bi že to bilo, ampak samo komplementarno zmedeno bitje in s takim zacementirala odnos, ter menila, da je vse OK. Sprašujem se, a sem bila jaz pri teh letih tudi tako zmešana? Odgovor je definitivno da. Zato se mi po eni strani smiliš, po drugi strani pa upam, da bo tudi tebe tvoje hrepenenje po sreči pripeljalo na pot introspekcije in boš končno spoznala, kar ve kmečka pamet od samega začetka. Vsak je svoje sreče kovač. Ko boš spoznala in dojela sebe, se ti bo odprlo vse.

Obema hvala za komentarje in dobre zelje. Saj se trudim videti realno sliko, vem, kako je na stvari, vem, da je custveno nezrel prav tako kot jaz, ki se ze trudim 6 let odrasti, custveno in duhovno, pa si vseeno zelim, da bi mi partner stal ob strani, me razumel in imel rad ne glede na to, da imam svoje napake, ki sem jih, ali prevzela od nezrelih starsev, ali jih posledicno dobila od neprestanega konfliktnega odnosa polnega psihicnega nasilja v druzini. Pa nisem imela nikogar, ki bi mi pomagal, me razumel, zascitil pred slabo vzgojo in mi odprl oci, da je lahko boljse, da si lahko pomagam sama in da bom nekoc tudi jaz ljubila in bila ljubljena. sama se borim ze od najstniskih let zacutiti ljubezen namesto sovrastva, jeze, nemoci do starsev, nestetokrat me je odneslo nazaj, a sem vstala in sem danes veliko boljse. hocem povedati, da ce bi imela nekoga v mlajsih letih, ki bi me znal usmeriti, bi mi bilo danes veliko lazje, ampak sem srecna, da sem vsaj sama to spoznala, ceprav je bila trnova pot in se bo.
pred tem fantom sem imela prav tako custvenega reveza, je sicer bila zaljubljenost na zacetku, kao vse lepo in prav, neverjetno srecna oba, v mislih, da sem nasla pravo osebo, a se je izkazalo za cisto nasprotje. nobene pripadnosti po par mesecih, odmik v treninge, nobene zelje po sexu (pa dobro izgledam), hladnost, nobenega truda… bil je tako unicen, da je v meni videl propadlega alkoholnega oceta, gnjavatorsko babico, na vse prosnje, da morava urediti odnos, je bil gluh…ampak pustil me ne bi za nic na svetu, ker je videl, da sem mu naklonjena, pa mi je pocilo in sem sla. na vse moje nasvete, da naj si najde pomoc, se je smejal, ni hotel uvideti resnice, jaz pa v tako praznem odnosu nisem zelela biti vec niti sekunde. in sem sla…
pri novem fantu vidim veliko potenciala in upanja, ker je sam prisel do tega, da tako ne more ziveti, da rabi pomoc in je bil resnicno pripravljen se zrtvovati.
Ste prebrali knjigo Najina ljubezen? pise, da privlacis taksne partnerje, ki imajo podobne lastnosti kot tvoji starsi….in res je, zato moras tezave resiti v tem odnosu, ker v naslednjem se bodo spet pojavile…s predpogojem, da sta oba za to.
Z mojim se veliko pogovarjava, si pomagava, se ne obtozujeva in prepirava, se znava opraviciti, se uciva in zato lepo napredujeva. Zaenkrat ne vidim razloga, da bi koncala. Oba si zeliva te zveze, kljub velikim oviram se prebijava, naredil je velik napredek pri sebi.
septembra tako gre za 3mesece, ce se bova v tem casu prevec oddaljila, ce bom spoznala, da mu ni dovolj do mene, se bova pogovorila in zakljucila, ker na silo nima smisla. vem, da mi bo zelo hudo, ampak ne bo prvic. zadovoljna bom, ce se bo on spravil k sebi in zacel ljubiti, tudi ce ostaneva samo prijatelja. to, da sem mu lahko pomagala k boljsemu zivljenju, bo neprecenljivo.
sicer pa, ce oba delava na tem, da bi odpravila slabe zakoreninjene vzorce in duhovno zrastla, se ne more nic slabega izcimiti iz tega. bova oba razumela, da nisva za skupaj in bo lazje.

“ce ljubezen nosis v srcu, potem jo vedno tudi srecas.”
lep dan

Tara Zoja – zakaj vedno iščeš čustveno nezrele, pomoči potrebne fante? Vprašaj se kaj je narobe s teboj, da vedno iščeš in najdeš takšne primerke – nezavedno.

Ko boš sama v sebi razrešila konflikte boš našla normalnega, odraslega, zdravega fanta. Pa veliko sreče.

Ne moreš nekoga prisiliti v ljubezen. On ti je že sam lepo povedal, da te ima rad, te spoštuje ampak nisi njegova ljubezen. Lepo, da mu pomagaš in kot si napisala na koncu, ne biti preveč razočarana, ko bo odšel. Veš za žensko je veliko bolje, da moški #tišči# vanjo ne ženska v moškega. Ti svojega prijatelja nekako hočeš prisiliti, da si ti prava zanj in aniliziraš njegovo življenje.

Se popolnima strinjam z xenno. Tudi meni se je to konstantno dogajalo,begala sme iz veze v vezo in naletela na same nezrele moške.Hlepela sem po ljubezni,po potrebi,da me kdo zaščiti…ironija pa je bila,da sem vedno JAZ ščitila te moške in jim dajal vero v zivljneje,jih vzpodbujala in črpali so iz mene….ko sem nekega dne si rekla–stop čas je,da se pogovoriš sama z sabo,da se umiriš,da spoznaš kaj hočeš kaj ne,da tudi če bom sama v življenju mi ne bo tezko(brez moškega),da sem raje sama kot pa da imma kakega moškega otroka ob sebi….in potem je prišel nekdo nepričakovano v moje zivljenje in ta moški je ta,ki sme ga čakal celo življneje-ob njem se počutim ljubljena,varna,tako domače,on je moj ljubimec,prijatelj,v njem videm očeta-v smislu nasvetov,da ne bo narobe razumljeno…skratka PARTNER v pravem pomenu besede.Hočem samo povedat,da te Tara razumem-jaz sem zelo dolgo iskala,bila z napačnimi moškimi,se iskala,trpela,se utrjevala,bila ze obupana….in dočakala.Samo to.
Veliko sreče ti zelim v življenju.Si še zelo zelo mlada in imaš še veliko časa,da spoznaš kaj si zeliš in kaj ne.

Luskad, tega pa res nisem napisala, da mi je fant rekel, da nisem njegova ljubezen:), pa niti priblizno ga ne silim v zvezo in ga ne vezem nase. saj vem, da je tezko nekomu realno svetovati, ce ne pozna celotnega ozadja. Sem napisala, da fant vedno bolj napreduje, da mu je vedno vec do mene, da koncno prepoznava svoja custva, si me zeli in sploh ne razmislja o koncu. Ne vidim razloga, zakaj bi vztrajal z mano, ce bi cutil samo prijateljstvo, neke mocne naveze med nama se ni, ker sva premalo casa skupaj, sex pa tako lahko dobi kjerkoli, ker ga oblegajo punce na vsakem koraku…ne vem no.
To, da analiziram njegovo zivljenje pa ni nic novega, saj itak delam to pri vseh, ki jih spoznam, da jih lazje razumem in ker me to zanima:)

Xenna, sem si ze zdajvnaj razjasnila, zakaj privlacim taksne, ampak pot do custvenega ravnovesja je se dalec, sprememba ne pride niti v enem letu, pa se trudim intenzivno ze 4leta, prevec je zakoreninjeno v meni. Tudi jaz si zelim blizine, nocem cakati se 3,5,10 let, da ne bom vec labilna. Sem prebrala, da se v zvezi lazje pozdravis custvenih travm, zaenkrat se imava super, rada bi vztrajala, ce se ne bo izslo, pa boste itak izvedeli in ze bom poslusala…saj smo ti rekli :)hehe

“Imam pomoc najmocnejsih energij v vesolju – angelov”

Ojla, Tara Zoja!

Če želiš izvedeti več o dinamiki privlačnosti med moškim in žensko, preberi knjigo od Gray-a: Moški in ženske na zmenku.

Jasno ti bo, zakaj po dveh mesecih nisi več privlačna za tvojega fanta – ker se prava privlačnost v tako kratkem času sploh ne more polno razviti. Posebej, če se da ženska prehitro osvojiti in ima fant občutek, da je že čisto njegova in se lahko neha truditi.

Lp

Za vse tiste, ki ste mi odgovorili na mojo zgodbo…rada bi vam povedala, da sva po 7.mesecih zelo srecna, da je slo iz dneva v dan boljse, da se oba zelo trudiva in veliko vlagava v odnos. Fant se je zaljubil vame, se vec, cisto nor je name…zelo sva srecna skupaj, zanima naju veliko podobnih stvari, imava iste cilje, neznansko se privlaciva…skratka…se v sanjah nisem upala, da bom s kom tako srecna. Fant se je spremenil za 360stopinj, se resil custvene blokade in ugotovil, kako lep je odnos poln custev, razumevanja, komunikacije, zaupanja.
Vesela sem, da sem verjela v ta odnos, ker se je iz njega rodilo nekaj zelo lepega…mocna vez ljubezni.

Zelim vam, da bi bili vsi tako srecni in izpopolnjeni…

Vso srečo!