ŽIVJO!

Sem razvezana mamica dveh hčera starih 7 in 13 let. Teče že peto leto odkar sem ostala sama z njima. V tem času sem že veliko naredila zase. Bivši mož me je varal in na koncu odšel z drugo. Po dveh letih od ločitve oz. njegovega odhoda so se stvari glede premoženja in stikov z otroci uredile. Izplačala sem mu njegov delež od hiše in se počasi začela postavljati zase. Potrebovala sem skoraj 4 leta, da sem se čustveno ločila od njega in si priznala, da sem vredna ljubezni in ljubečega odnosa. Sedaj kot starša zelo dobro sodelujeva, ne dovolim pa mu, da mi razlaga o svojih porazih in da mu sedaj nobena veza ne uspe. To ni več moj problem, ga pa spoštujem kot očeta svojih otrok in pred dekleti nikoli ne govorim grdo o njem. V tem času sem imela eno krajšo vezo, vendar sem kmalu ugotovila, da je to le beg pred resničnostjo, zato sem po dveh mesecih prekinila zvezo in si dala čas za spoznavanje sebe. Od takrat je minilo že dve leti in sedaj čutim, da sem pripravljena na novo zvezo. Sedaj točno vem kaj hočem in pričakujem od življenja. Ob sebi želim moškega, ki bo pripravljen graditi na odnosu, kar pa seveda ni lahko in si bo upal sproti povedati kaj čuti, doživlja, kako se počuti in tudi jaz sem sedaj pripravljena o tem govoriti, kar pa seveda prej niti nisem znala niti zmogla. Tudi z otroci se razumem zelo dobro. Včasih je težko vendar jima postavljam jasne meje in sedaj sta se že na to navadile. Čeprav je starejša najstnica in gre včasih preko mej pa globoko v sebi čutim, da me vedno bolj spoštuje, saj točno ve kaj sledi ko se ne drži dogovorjenega pravila. Počasi prihaja čas, da naredim nekaj zase in res si ne predstavljam sebe do konca življenja brez partnerja. Problem je v tem, da ne vem kako naj takšen moški vstopi v moje življenje ob vsem tem pa mi včasih upade tudi vera in upanje, da takšni moški obstajajo.Ne hodim veliko okrog saj me tudi hčeri potrebujeta ob sebi, je pa tudi finančno malo težje shajati saj odplačujem kredit a hišo. Prosim za odgovor.

P.S. Še en problem je v mojem življenju in sicer kajenje. Sem že trikrat poskusila odpovedati se tej razvadi, vendar opažam zadnje čase, da kadim tudi kadar se počutim osamljeno, saj se z otroki o vseh stvareh pač ne moreš pogovoriti. Hvala vsem, ki mi boste dali odgovor.

Ojla ! Tako pisanje pa tu kar poredko najdeš, če ga sploh…

Torej, prešla si vse hude faze in z zrelim razmišljanjem in življenjem naredila precej, tako zase kot otroka. Morda se tega niti ne zavedaš, je pa to definitivno TO. Sedaj razumno hrepeniš ljubiti in biti ljubljena, živeti v partnerskem odnosu, a ti ni jasno najbolje kako do tega priti. Sam bi rekel: do tega bo prišlo ko si boš najmanj mislila. Način naj ti ne bo uganka, veliko jih je; od spoznavanja preko interneta, naključnih srečanj,… Pač, samo ne presegaj sebe, živi umirjeno in to je tudi vse.

Pretekla krajša zveza naj ti bo kot neka iztočnica – vedela si sama pri sebi da še ni pravi čas, ne obžaluj je. Predvsem pa naredi selekcijo; kdor ne bo sprejel tvojih otrok, ta te ni vreden, In to je večji problem kot tvoje kajenje, morda boš potem cigarete sama ovrgla.

Pozdravljeni!

iz vašega pisma je čutiti zrelo žensko, ki je v življenju prehodila velikokrat težka pota. Le ta so vas utrdila in iz vas naredila močno in samozavestno žensko in mamo, ki ve kaj hoče. Če je vaš odnos zrel, bo prišel moški, ki ga iščete. Le nekoliko strahu je ostalo zaradi predhodnjih izkušenj. Vi ste toliko v sebi dozoreli, da si ne boste več dovolili zlorab s strani partnerja. Potrebne so le jasne meje že na začetku. Če vi veste kaj pričakujete in želite od odnosa, boste to tudi dobili. Vse ostalo bo odpadlo.

Tudi prenehanje kajenja je stvar notranje odločitve, tako kot odločitev za zrel odnos. Vi ob vsem tem, kar ste že zmogli, zmorete tudi to. Zaradi vas samih.

Imejte se lepo.

Sabina Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije