umiriti sebe – kako?

Pozdravljeni gospod Igor, še iz rane mladosti se mi dogaja, da nekatere stvari kar vem ( kaj se bo zgodilo). Domači so se mi posmehovali, kasneje ko sem kar nekaj stvari napovedala, so me začeli spraševati, kaj bo s tem kaj s tem in tako dalje. Ni tako, da bom na vprašanje odgovorila, ampak vem samo take stvari, ki se mi same povedo-prikažejo. Prav, do tu. Sedaj, ko imam družino, moža, otroka, pa se mi kar občasno malo meša, ne vem več ali stvari sumim, ali se mi jalvljajo. Gre za moževo ” nezvestobo”. Oprijel se me je občutek, da me vara, vsaj čustveno. Ko si hočem umiriti glavo, mi kdaj pa kdaj uspe, včasih me grabi panika. Kot, da vem da me vara in mi laže. Nobenega konkretnega razloga za to nimam. Kaj naj s svojo glavo? Hvala vam za odgovor

A odgovora ne dobim? 🙂

Ja za Božjo voljo, kako naj pa jaz vem, če tebe mož vara. Vsi imamo neko določeno sposobnost intuicije, odvisno od tega, koliko smo sposobni in pripravljeni poslušati sporočilom, ki jih prejemamo. Pogosto se take slutnje potem spremenijo v neko obsesijo.

Poleg tega pa, imeti moža ali ženo, ne pomeni posedovati ga. Dati nekomu srce ali ga vzeti, ne pomeni, dati nekomu sebe v posest ali sprejeti nekoga v posest. In ljubosumje ni nič drugega, kot premočan občutek posedovanja nekoga. Meni je veliko bolj zaskrbljujoče, da med vama ni zaupanja. Kajto, ko bi zaupanje bilo, bi takih misli ne bilo. Če pa je kaj resnice na tem, pa seveda upam, da ti samo slutnja še ni zadosten dokaz. Naj se izkaže v resnici, boš vsaj vedela, pri čem si.

In še o zaupanu. Vse, kar hočemo dobiti, moramo najprej dajati. To je kozmični zakn dajanja. Če hočeš denar, moraš najprej ti dati denar, če hočeš ljubezen, jo moraš tudi dajati. In če hočeš zaupanje, ga moraš seveda tudi najprej dajati……

Hvala vam za odgovor, najbrž bo kar držalo, da sem nezaupljiva do njega. To pa je moj problem

lepo vas pozdravljam 🙂

Sedaj, ko se zavedaš problema, ga reši! Čim preje, preden to postane njegov problem!!!!