najhuje pa je, če si proti splavu in ga moraš nardit. Verjemite, vse ki ste ženske, ki imate rade otroke, ki niste ravno brezsrčne – najhuje šele pride. Poznam tudi brezsrčne, ki naredijo splav in ob omembi tega le zamahnejo z roko. Jaz pa sem inela prazno gest. vrečko pa se še danes sprašujem, kakšen bi bil, modr ali rjave oči, blond ali črn? In nekje čutim, da če bi rastel in se razvijal bi bil gotovo fantek…In evo, ravnokar bo 14 marec, najbolj grozen dan v mojem življenju…

Dosti imam že tega srednjega veka, na katerega se fanatične zagovornice splava kar naprej sklicujete. Tudi tedaj so obstajale neodgovorne in hudobne ženske kot ste ve in tudi tedaj so se posluževale najrazličnejših metod, da bi se znebile nezaželjenega, nič krivega otroka, ki so ga spočele zaradi lastne neodgovornosti. Le da so si tedaj v maternico zatlačile čebulo, ki se je zarastla skupaj z zarodkom in ga počasi ugonobila, ali pa so se najedle kakih zelišč, ali pa so ena drugi bezale v maternico s kakimi palicami.
Srednjeveške ste prav ve.

Oglašam se pa zato, ker se zgoraj nekje ena od vas sklicuje name, čeprav se v tej temi sploh še nisem bila oglasila, do sedajle. V prvem postu pa že v naprej pozivate, da nočete nobenega mnenja od nas, ki splavu nasprotujemo. Zakaj potem tudi ve ne pustite nas na miru? Izgleda da se prav hočete prerekati.

In tebi je bilo zabavno dvigniti dve leti staro temo?

In na mino so spet padli eni in isti … :)))

Dve leti stara tema,na svetu se pa ni nič spremenilo v tej smeri.Splave še ene kar delajo.
Zarodek je živo bitje in tu ni kaj dodati.Pa tisti tedni dol ali gor,ki jih šteje ginekolog.

Če lahko narediš nasilje nad lastnim nerojenim otrokom že zelo veliko pove o ženski,ki se tega dejanja poslužuje.

Splav je najbolj skrajna oblika posega,ko gre za ogroženost enega ali drugega(mame ali otroka).To ni kontracepcija,kot vas veliko to izrablja.

Da nekaj moraliziram bodo rekle tiste,ki bi si rade oprale krvave roke,ko so z mečem zagnale po svojem nerojenem otroku.

Sem naprotnica splava in nič in nihče me ne more prepričati v nasprotno. Cenim vsako življenje in če ga imam pravico živeti tudi jaz,zakaj ga ne bi še moj otrok?Kdo ima o tem pravico odločati?
Zaščite je dovolj vrst.Če se to zgodi,da ženska zanosi,je sigurno z razlogom!

Kolko jih bo Bog dal,tolko jih vzame!Zakaj bi morala biti krvnik svojih otrok?Da bom lahko šla smučati,kot pravi ena od zgoraj?

Vem za eno resnično zgodbo in vam jo bom zaupala.Zakonski par se je namenil z avionom na krajši dopust.Ženo je zvečer hudo zgrabilo v predelu trebuha.Ni vedela za kaj gre.Šla je v bolnišnico,na kar so ugotovili,da je noseča.Lahko bi splavila,tako pa se je ekipa potrudila za nerojeno dete.Polet z avionom ni bil več pomemben.Pa bolje tako,ker je ta avion strmoglavil in so itak vsi pomrli.Namesto,da bi ona ubila otroka,je ta nerojeni otrok rešil življenji svojih staršev.
Zanimivo!

Ja itak. 🙂
Do 6. meseca ni vedela, da je noseča? Ali pa boš rekla, da je bila noseča le dva meseca in je otrok preživel?
In kateri avion je bil že to?
Eni se pa res poslužujete tudi največjih traparij …

Ok, tale zgodba je mogoč ravno zarad aviona malo sumljiva, ampak vem podobno.
Moja sovaščanka, kmečka ženska okol 40, do 8. meseca ni vedela da je noseča. Bila je pač bolj obilna že prej. Zaradi nekih problemov gre k zdravniku in potem…. ja gospa, sej vi mate pa kmal rok, a ne?
No, čez en teden je rodila (najbrž je imel tudi šok kaj zraven, da je bil prezgoden porod).
Vsi zdravi.

Hm, če že govorite o tem, da ženske niso vedele, da so noseče, vam naj omenim še mojo sosedo: namreč, baje 6 mesecev ali celo več (se niti ne spomnem ) ni vedla da je noseča. Pa to ni neka močna ženska, ampak suha, zato pa njeni zgodbici v bistvu sploh ne verjamem. Ne gre mi v glavo to, da ženska ne ve da je noseča…menda pa ja čuti brcike in kar je največji znak nosečnosti- nima menstruacije!!!

Ojojjj…koliko moraliziranja, prerekanja, krega,…in vedno bo tako, vsaj glede splava.
Sama sem proti splavu, ampak v določenih okoliščinah ga pa odobravam. Stara sem 23.let, 10 mesecev nazaj sem rodila nedonošeno in zahirano deklico s celim kupom genskih napak,tudi nosečnost ni bila z rožicami postlana, ampak genskih napak se na UZ ni videlo, vedno sem si želela 2. otroka, ampak, ko sem dobila hčerkico, dajala skozi vso to kalvarijo, jo gledala 6. mesecev v bolnici na cevkah, 3.krat trepetala za njeno življenje,…sem se odločila, da ostanem samo pri njej. Drugega otroka ne bo, razen, če se res v moji in partnerjevi glavi vse obrne drugače, ampak dvomim. Partner je star 32.let, torej se sterilizirati še ne more, kontracepcija ni 100%, in kaj če zanosim? Naj rodim še enega takšnega otroka, da bo cel razrezan od operacij, da bo imel roke in noge v brazgotinah in brazgotinicah od drenaž, jemanja krvi, da se bo mučil, da preživi, ko bo pa otrok odrastel se bodo pa iz njega norčevali kako je ves v brazgotinah…? Ne, nikakor. Vsak mi reče, kaj pa če v drugo ne bo tako…ja, morda ne bo, ampak kdo mi garantira, da se bo vse ok razpletlo?
S hormonsko zaščito ženske uničujemo sebe, hormonska zaščita ima cel kup stranskih učinkov, povzroča upad libida, pljučno embolijo, globoke venske tromboze,…da ne naštevam naprej, ampak jo jemljem, zraven uporabljam tudi kondom, da sem res maksimalno zaščitena. Partner bi se pa dal sterilizirati (tudi ob sterilizaciji bi uporabljala kondom), če ne bi naša preljuba država krojila našega življenja. Kdo jim daje pravico, da postavljajo staroostno mejo za sterilizacijo (moškega ali ženske)?? Sterilizirati se ne smeva, lahko samo sebe uničujem s hormosnko kontracepcijo, dokler ne bova stara dovolj, da nama bo država dovolila sterilizacijo, do takrat pa, če zanosim, ne smem naredit splava, ker je to uboj? In kaj, če bo otrok prizadet, nesprejet v družbi zaradi svoje drugačnosti in izobčen? To pa ni mučenje otroka? Za neketere ne, otrok vsaj živi, kajne?

Jojme, Casandra, kako strašno pesimistična si. Ljudje izobčijo tudi popolnoma zdravega, pametnega, lepega in na vse možne načine “normalnega” človeka. To naredijo zaradi najrazličnejših motivov. Lahko tudi zaradi ljubosumja, ker je neka oseba tako zelo popolna, oni pa niso.
kdo ti pa garantira, da bo popoln, čudovit, zdrav otrok tak ostal vse svoje življenje? Kdo ti garantira, da se ne bo prav ta zapil, se začel rezat, krasti po trgovinah kar tako za zabavo in te na koncu ubil zato da bi se polastil denarja od tvoje zavarovalne police?!?
No, sedajle malo karikiram, da bi ti pokazala, kaj počneš ti s svojim razmišljanjem.
Upam, od srca, da je s tvojo hčerkico sedaj vse v redu, nič nisi namreč napisala, ali se je pozdravila, ali je sedaj kaj boljše…
Kdor se pa lahko iz nekoga norčuje, ker ima brazgotine, je pa itak nevreden, da bi se zaradi njega sekirali. Taki se itak norčujejo iz vsega in vsakogar, ker so sami zakompleksani. Npr. iz tistih ki so preobilni, presuhi, preploščati, imajo očala, dolg nos, črno kožo itd. Ali je vredno?

Irena, nisem pesimistična, tako je moje mnenje, saj veš, demokracija pa to, tvoje mnenje je pač drugačno. Tudi jaz sem razmišljala podobno kot ti še kakšno leto ali dve nazaj, ampak življenje je spremenilo moj pogled na te stvari.
Tudi sama ne bi zdržala (psihično in fizično) še enega takega otroka, ne bi zbrala še enkrat toliko moči da bi dajala vse to kar sem ali pa še hujše stvari skozi, ne bi mogla še enkrat gledat svojega otroka kako se muči.
In ne z malo še ni vse vredu in še lep čas ne bo, trenutno je aktualno vsakodnevno dajanje injekcij, o tem koliko zaostaja v razvoju raje ne bi, koliko poje in kako je tudi ne, verjetno pa veš, da če ne je 10 kg otrok, ali pa 5kg otrok je velika razlika…in pri nas je od doma do bolnice glede tega zelo kratka pot. Imamo redne kontrole pri hematologu, kardiologu, nevrologu, v razvojni ambulanti, pri okulistu pri endokrinologu…s tamalo v glavnem živimo ali na cesti ali pa v bolnici.
Kar se pa tiče normalnih otrok z nenormalnim obnašanjem…vse je mogoče, tudi “zlate” matere so že ubile svojega otroka. Takšen pač svet je. Zato se pač sami odločamo koliko otrok bomo imela in vesela sem, da imamo v Sloveniji to ženske pravico. Ponekod je še vedno ni.

Casandra, nevem zakaj se tako bojiš druge nosečnosti? Saj pa ja obstaja amniocenteza in se takrat vidi, če gre spet za genetsko napako. In če gre prekineš nosečnost, če pa ne, pa hvalabogu. Tudi jaz sem zaradi bolezni svoje deklice splavila in seveda me je strah, da bi se ta bolezen ponovila pri drugem. Ampak zaradi tega straha pa vseeno ne bom ostala brez živih otrok. Če si otroka res želiš, ga imej.

Casandra, zelo mi je žal, da morate vse to doživljati. Želim vama, da bi vam uspelo skozi najhujše, z ljubeznijo. Nekateri imajo krasne, zdrave otroke, pa tega ne cenijo. Kako lepo bi bilo, ko bi bila tvoja deklica zdrava. Pa žal ni. Ampak gotovo poskušaš iz tega potegniti dobro. Velikokrat razmišljam ,kako smo ljudje res nekaj posebnega, če smo le vredni te besede – ljudje. Namreč žival zavrže pohabljenega mladiča in se posveča le najmočnejšim, nagon da bi ohranila svojo vrsto. Ljudje pa se največkrat ravno pohabljenemu otroku najbolj posvečamo. Imamo taka posebna čustva, ki nadvladajo nagon po preživetju, zadovoljevanje temeljnih potreb. To nas dela človeka. Malo je danes ljudi, ki bi kazali lastnosti, ki ljudem pritičejo. In ti imaš za to priložnost vsak dan, ko se posvečaš tvoji mali deklici, ki te potrebuje bolj, kot bi te zdrav otrok, katerega nimaš.
Enkrat sem brala ganljivo izpoved matere slepe deklice, ki je rekla približno takole: “Nikoli nisem pomislila, zakaj se je tak otrok rodil ravno meni. Ne, ampak dobro da se je rodila prav meni, da lahko za njo poskrbim, ker kdo drug morda ne bi zmogel niti hotel.”
Upam, da te nisem s kakšno besedo prizadela, želim te le opogumiti, saj ti gotovo ni lahko.

Hvala, IrenA 🙂
Vse dobro tudi tebi.

koliko časa čakaš od pregleda pri ginekologu pa do posega?

Zdravo,

jaz sem bila v četrtek pri ginekologu, v petek pam sem že opravila poseg. Fizično nič posebnega, psihično pa imam travme še 3 mesece po tem in jih bom verjetno še imela. Zato dobro premisli, meni je sedaj žal… Poslušaj sebe in svoje srce in ne drugih. Vprašaj se kaj čutiš!
Srečno!

hvala za odgovor. sicer nevem če sem sploh noseča. menstruacija mi je zamujala 3 dni. danes pa sem dobila rjavkast izcedek. me pa trenutno ni v sloveniji in me tudi še kakšen mesec ne bo, tako da ne morm do ginekologa. najprej bom morala narediti test.

Mene pa sam neki zanima ker bi rada čula od kakšne ženske s prve roke ki je delala splav v 8 mescu.
Ali jo je kaj bolelo?
Ali je morala ustati nekaj časa v bolnici?
In je imela po splavu kakšne bolečine ali težave?

Prosim če mi odgovorite ker sem zelo zaskrbljena!

Verjetno si se zmotila, si mislila pri 8 tednu, ker pri 8 mesecu je že porod, to je pa že druga stvar. Jaz sem morala samo enkrat na splav zaradi jemanja nekih tablet, ki so bile nevarne za plod in so mi svetovali da je bolje da splavim, glede na to da sem že imela dva zdrava otroka. Lahko ti pa povem, da je vest prehuda,da bi to kar tako prakticirala. Od tega je minilo že kar 15 let, pa moram rečt da se še vedno velikokrat spomnim. Vendar mi je v tolažbo to, da je bilo potrebno narediti splav, drugače bi zavestno spravila invalida na svet, tega pa z možem nisva hotela.
Temeljito premisli, ker poti nazaj ni.

Srečno !

Kako pa je z naslednjo zanositvijo, če narediš umetni splav? Se na splošno težje zanosi po splavu al s tem ni nekih težav?

Jaz sem ena takšnih, ki sem bila ne glih proti splavu, ampak kako hudiča se lahko zalomi ob vsej kontacepciji. Imam tri otroke (ena je že najstnica) in glej ga šmenta, kljub kontacepciji sem zanosila…znašla sem se v položaju, ki sem mislila , da se meni kot odgovorni osebi nemore zgoditi…
Naredila sem splav…ni mi žal saj si ne predstavljam sebe z še enim otrokom…ne čutim se sposobno, ne finančno in ne psihično…
Pravi pa takole: havala bogu, da živimo v državi kjer lahko same izbiramo da ali ne…koliko manj bi bilo sirot , če bi bilo to drugje urejeno kot pri nas.