Po prebiranju foruma predvidevam, da mi bodo pri naslednjem obisku V Leonišču predlagali umetno oploditev, saj so po 1 letu in pol neuspešne zanositve ugotovili, da imam pregrado, ki so mi jo uspešno odstranili hkrati pa so preverili da je ostalo bp (opravljena laproskopija), partner pa nima najboljšega izvida sprmiograma.

Partnerju so rekli, da ima ravno 50% možnosti da lahko uspe (glede na njegov sprermiogram)–> možnost OBSTAJA.
Ker bom letos dopolnila 30 let (in imava še čas?) in sva optimista ( glede na to da možnost obstaja ter pri meni ni več ovir) se nama poraja vprašanje ali še malo poskušati doma ali kar “obupati” in se odločiti za umetno. Kaj si ve mislite o tem?

Živjo, glede na tvojo starost, bi se jaz odločila še malo poskušat.
Umetna oploditev je tudi povezana s tveganji… Pa vse to jemanje zdravil, za katera se tudi ne ve, ali in kakšne posledice imajo… Jaz bi si raje želela zanosit po naravni poti. Sploh, ker so sedaj odpravili kakšne ovire, bi jaz še malce poskušala… ne bi silila v umetne postopke, vse to pikanje in s tem povezana tveganja… Sicer pa je tvoja odločitev… in tvoj odnos do tega…
Saj res, če vse to beremo in vidimo, kako nekaterim takoj uspe, se zdi enostavno in mislimo, da bo tudi pri nas tako. Pa potem ni … pa nazadnje nekdo ob vseh teh postopkih potem zanosi naravno 🙂
Mogoče pa si samo preveriš hormone, magari samoplačniško. In če zadeve kažejo, da je s tabo vse vredu, potem se res splača poskušat po naravni poti..

Na vašem mestu bi še kakšni dve, tri leta poskušala, če v tem času ne bo uspelo, pa se potem odločite za umetno oploditev. Vama želim vso srečo!

Hvala za mnenja.
Sem že naredila test hormonov in je vse ok.

Midva sva se tudi že malo pogovarjala da bi poskusila naravno, vendar me skrbi, kako je potem ko si želiš..moraš spet skozi te postopke..(ki trajajo kar nekaj mesecev)?
Kaj pa ta čas vmes..bom še vodena v Leonišču?

Pozdravljena,
točno ne razumem skozi katere postopke misliš?

Če imaš mnenje G oz. komisije, da lahko greš na IVF, se pač prijaviš, ko se odločiš, ali? Jaz vsaj tako ugibam. Najbrž boš potrebovala le novo napotnico, saj stara najbrž ne velja več ko 1 leto? Dvomim, da ti bodo še enkrat merili hormone, pa četudi ti bodo, mene to niti ne bi motilo…
Paš splaniraj, kako dolgo boš se poskušala. Npr. 1 leto verjetno bi se res splačalo poskušat, saj glede na statistko redko po naravni poti uspe v 1. poskusih. Potem pa se spet prijaviš v Leonišče. Če pa še nimaš mnenja komisije za OBMP pa še to počakaš, pri tvoji starosti kakšen mesec ali dva več ne bo velik spremenilo, ali?
Jaz bi partnerju oz. možu svetovala kakšen prehrambeni dodatek za boljšo spermo. Npr. profertil. To so le minerali, vitamini, antioksidanti… ki vplivajo na kakovost sperme…
Počakaj, uredi si misli in čez čas ti bodo stvari postale bolj jasne in ko boš res prepričana, da potrebuješ dodatne hormone in vse to, takrat pojdi. Jaz bi tako naredila….

Mi2 sva bila v podobni situaciji in naju je G najprej poslal na 3x inseminacijo s femaro. To je taka vmesna varianta, v bistvu optimizitana naravna. Pa cimprej preberita kaj vse lahko naredita za izboljsanje semena – se da marsikaj.
No, nama je uspelo sele z IVF.

Po vaših nasvetih je začel z jemanjem Profertil…
Moj največji strah in pomislek je, da ti po vseh postopkih ne uspe..prehajaš iz enega v drugega..leta pa tečejo…
Vem da govorim zmedeno (se opravičujem) ampak tudi v moji glavi je velika zmeda.
Želiva si, da nama uspe naravno, hkrati pa po prebiranju foruma opažam koliko parom ne uspe…tudi po 5 letih in vseh postopkih…Bom potem tudi sama stara 40+?

Najhuje je, da je partner želel imeti otroke že pred 6, mogoče celo 7 leti..pa jaz nisem želela zaradi faxa, zaposlitve, stanovanja… če bi to vedela takrat…definitivno ne bi pazila in si danes ne bi imela časa očitati…
no ja…po toči zvoniti je prozno, kajne…

Zdravo,

moje mnenje je drugačno od vseh, ki so ti pisale.

Če imate res željo po otroku, pojdita v postopek.

Midva sva najprej eno leto poskušala, ni bilo nič, sem odšla do ginekologinje, mi je dala neke tablete za redno M za 4 mesece, ni bilo nič. Potem se je mož psihično pripravljal pol leta da gre na spermiogram, potem ko sva imela mnenje, da potrebujeva umetno oploditev, mi pa moj ginekolog ni dal napotnice, ker “še nismo vse pri njemu poskusili”. Od kar delava na otroku je minilo že 5 let in še vedno nimava otrok. Drug mesec greva v drugi postopek umetne.

Poskusila sem vse “hulalula žavbe”. Glino, čaj, jogo, merjenje BZ, nošenje mineralov…

Vem, da po prvem letu, misliš, da boš še poskušal, pa saj mogoče pa bo. In ne, nisi več mlada. Ne vem zakaj se folk tolaži, da je pri 30 še mlad za otroke. Z vsakim letom imamo manj možnosti da zanosimo. Saj mogoče ti bo v času postopkov uspelo zanositi po naravni poti.

Srečno in vse dobro vama želim.

Se popolnoma strinjam s teboj amor_ona.

LP