Pozdravljeni.

Imam prijateljico, dolgoletno, se iz srednje sole.
Rada jo imam.
2 leti nazaj je zacela z antidepresivi zaradi tezkih situacij v zivljenju. Kadila je travo. Pa se zdaj prizge joint…Zanima me, ce je to sploh zdravo?
Vecino dneva prespi, kar se loti naredi na pol, ne pocisti za sabo. Grozno res grozno.
Na socuten nacin sem se pogovorila z njo, vendar ni ucinka. Lena je bila se predno je zacela z antidepresivi. Dostikrat da vedeti, da ta umazanija njo prav nic ne moti in da bo ze pocistila, ko bo…. (Kar bi seveda lahko sproti)
Puscanje mokrega perila po par dni da zacne smrdeti, perilo po vsem stanovanju, cigaretni pepel po tleh…na mizi tam kjer pač kadi…..polno zobne paste v umivalniku..lasje povsod….kuhanje kave izgleda tako, da je vse okoli polno kave in sladkorja pa se sploh ne spomni takoj pocistit……puscanje mleka zunaj na toplem da se skisa…hrana zunaj da se pokvari…(in se in se

…)ko se loti kuhat je vec na tleh kot na pultu in po tem hodi. In se bi lahko nastevala. Obcutek imam, da bi lahko to tezavo, ki jo ima zaradi katere “potrebuje” tablete, resila, ce bi v svoj dom vnesla malo vec cistoce, odločnosti in seveda skrbi za sebe.
V cem je problem? Bi mi lahko kaj svetovali?

Pozdravljena!

Nisem uradni strokovnjak na področju psihologije in zasvojenosti, imam pa za sabo soočanje s travmo, večletno depresijo in okrevanje od zasvojenosti. Hvaležna sem, da čutim po več letih intenzivnega dela svobodo ne teh področjih. V takih trenutkih je bližina prijatelja zelo dragocena, pomembno pa je, da si prijatelj ne naloži bremena terapevta, zdravnika, rešitelja … Ker za to ni usposobljen in zadeve niso lahke.

Iz tega, kar si napisala o svoji prijateljici, iskreno dvomim, da je stvar samo v tem, da bi v dom vnesla malo več čistoče in odločnosti. (Ne)urejenost je pogosto samo simptom in zunanji pokazatelj tega, kar se s človekom dogaja navznoter.

Kar pišem zdaj, pišem na podlagi lastnih izkušenj in tega, kar sem opazila pri svojih prijateljih, ki se oz. so se soočali s podobnimi težavami. Omenila si težke situacije v življenju. Ne vem, na kaj se to natančno nanaša, vem pa da je depresija pogosto posledica različnih težkih situacij. Tablete so lahko odlična pomoč, niso pa rešitev. Tudi sama sem se, ko je bilo zelo hudo, obrnila na psihiatrijo in sprejela pomoč antidepresivov in sem a to zelo hvaležna. Brez njih bi težko ”pregurala” to zadnjo fazo. Kar pa mi je dejansko pomagalo pri ozdravljenju od depresije, je bilo soočenje z mojo travmo, z mojo bolečino, z družinskimi vzorci … Ko je prišel čas za to, sem se odločila za odpuščanje ljudem, ki so me poškodovali, odpuščanje sebi in za sprejemanje celotne situacije v kateri sem in v kateri sem bila. To je bila zame ključna prelomna točka. Druga pomembna stvar pa je bilo soočanje s svojo zasvojenostjo. Omenila si travo … Trava prinaša omamo, ki povzroči, da človek pozabi na bolečino. Prinese začasno olajšanje, na dolgi rok pa te uniči. Rešitev je soočenje z realnostjo. Čista hiša bo prišla kot posledica odpuščanja sami sebi.

Človek v takih trenutkih potrebuje nekoga, za kogar ve, da ga ima rad ne glede na vse. S tem ji lahko ti pomagaš. Da jo imaš rada, ji pokažeš tudi s tem, da ji včasih poveš, kaj počne narobe, če ji poveš na pravi način. Zanjo je potrebno predvsem upanje, na podlagi katerega bi se lahko začela malce boriti, da bi prišla ven iz stanja, v katerega je padla. Lahko ji kažeš luč, lahko jo spodbujaš, moraš pa se zavedati, da namesto nje ne moreš narediti ničesar. Ona je tista, ki se mora odločiti, da hoče nekaj spremeniti. Dokler te želje v njej ni, se kljub tvojemu trudu ne bo spremenilo nič. Če pa se v njej ta želja zbudi, si ji lahko v podporo.

Upam, da ti karkoli od tega, kar sem napisala koristi. Tebi in tvoji prijateljici želim mir in dobro.