Stara sem 29 let. Po 2.porodu pred 3,5 leti so se začele težave s krvavenjem. Imela sem pregleda rektoskopijo in kolonoskopijo, kjer so ugotovili, da imam Ulcerozni kolitis. Jemljem zdravilo salofalk klizma (gastroenterolog mi je predpisal 2 na dan, splošna zdravnica napiše na recept 1-2 – po potrebi, v lekarni pa so rekli, da 1 klizma na dan zadostuje).Navodil za prehrano nisem dobila nobenih. Ravno tako od gastroenterologa in splošne zdravnice nisem prejela nobenih določenih informacij glede te bolezni (razen tega da je neozdravljiva in da me ne čaka nič lepega???). Ko so pred tremi tedni moji mami odstranili del črevesja (rak na črevesju), sem pri pogovoru s kirurginjo prišlo do določenih informacij, pri katerih sem ugotovila, da Ulcerozni kolitis le ni tako nedolžna bolezen.

Zanima me, kako bolezen napreduje oz. kaj lahko pričakujem v bodoče in ali se s pravilno prehrano in jemanjem zdravil da kako preprečiti poslabšanje.

Hvala in lp,

Maja

zdravo,
kaže da nas ni tako malo žensk, ki dobilo ulc. kolitis po porodu.
tudi jaz sem ga. prav tako nisem dobila nobenih navodil. Zato sem pobrskala po internetu in našla kar nekaj sotrpinov.
So obdobja vnetij, ki jim sledijo obdobja mirovanja. v obdobjih vnetij se drži diete (sama boš hitro ugotovila, kaj lahko ješ in kaj ne), v obdobju mirovanja pa si lahko privoščiš kaj več.
koloskopije delaš na 5 let, so pa še kontrole pri os. zdravniku.
moje doslej najdaljše obdobje vnetja je trajalo leto in pol in ves ta čas sem bila na bolniški. to zna biti malo zoprno, glede službe.
je pa tako, da gospodje zdravniki pravijo, da naj bomo v bolniški, če imamo drisko, drugače pa naj hodimo v službo. se popolnoma strinjam. ampak danes v službi težko čakajo. ker so obdobja drisk ponavadi dolga. tudi ko delaš, si precej na stranišču in mislijo, da si len.
sem zasledila vprašanje mladega bralca v Nedeljskem, ki je vprašal, zakaj nisi upravičen pri taki bolezni do inv. upokojitve. nisi, ker smatrajo, da bolje, da delaš, če si zdrav. samo ni povedal, kje so službe, kjer lahko občasno delaš po pol leta potem pa te več kot leto ni.
aja, stara sem 35 in imam kolitis že 10 let. trenutno v obdobju mirovanja. hvala bogu, po dolgem času.

Draga Maja!

Ulcerativni kolitis je kronična ali dolgo trajajoča bolezen, ki v debelem črevesu povzroča vnetje in razjede, imenovane ulkusi. Vnetje se običajno pojavi v danki in nižjih delih debelga črevesa, lahko pa zajame celotno debelo črevo. Redko prizadene tanko črevo, vendar lahko včasih zajame njegov končni del, kjer se stika z debelim črevesom. Ulcerativnemu kolitisu pravimo tudi kolitis ali proktitis.

Vnetje povzroča pogosto praznjenje črevesa oz. (krvavo) drisko. Razjede nastajajo na krajih, kjer je vnetje uničilo notranji sloj celic, ki obdaja črevo od znotraj. Ulkusi krvavijo in se zagnojijo, saj so v črevesu bakterije. Pojavljajo se bolečine, napihnjenost, včasih tudi zaprtost. Zaradi motenj presnove in drisk lahko pride do pomanjkanja hranil in tekočine, bolnik lahko hujša.

Ulcerativni kolitis je potrebno ločiti od nekoliko podobne bolezni, Crohnove (Kronove) bolezni, ki pa prizadene celotno steno prebavil in vsa prebavila, lahko tudi ustno votlino, požiralnik, želodec, dvanajstnik itd. Občasno se ulcerativni kolitis pojavlja tudi pri otrocih in adolescentih. Bolezen prizadene moške in ženske enako, zdi se, da v družinah obstaja določena nagnjenost k tej bolezni.

Vzrok nastanka bolezni ni razjasnjen. Na poslabšanje pa vplivajo stres, slabša prehrana in alergije na hrano. Lahko ga povzročijo tudi bakterije pri prekomerni uporabi antibiotikov, ki porušijo ravnovesje med zaščitnimi bakterijami.
Kolitis je lahko različno izražen, od zelo hude oblike, do blage. Približno polovica bolnikov ima blago obliko. Drugi imajo pogosto vročino, krvavo drisko, hude trebušne krče in bruhajo. Pojavljajo se lahko tudi dodatne težave – artritis, vnetja oči, bolezni jeter (hepatitis, ciroza, sklerozantni holangitis), osteoporoza, izpuščaji in anemija. Te težave se morda pojavijo, ker imunski sistem sproži vnetje. Nekaj nasvetov pri prehrani:

Beležite si dnevnik, da boste lahko spoznali, katera hrana poslabša in katera izboljša vaše stanje. Naj vam preverijo tudi, ali ste morda alergični in preobčutljivi na kakšno hrano. Jejte hrano z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, z veliko zelenjave in dovolj proteini. Pečena ali kuhana riba, piščanec brez kože in puran vam verjetno ne bodo škodili. Žitom se izogibajte, jejte pa rjavi riž, ječmen in oves. Poskusite s surovo zelenjavo, če pa vam poslabša simptome, jo raje skuhajte. Jejte veliko česna. Sadje jejte ločeno. Namesto kravjega mleka uporabljajte sojino.

Pijte vsaj liter in pol vode na dan, najraje neklorirane (torej ustekleničene). To vodo potrebujete za rehidracijo ob driskah. Priporočljivi so tudi sadni sokovi. Izogibajte se maščobam in praženemu olju, mlečnim izdelkom, kofeinu, sladkorju in gaziranim pijačam, rdečemu mesu ter popolnoma predelani in konzervirani prehrani. Če prenašate mlečne izdelke, večkrat pojejte navadni jogurt (z bakterijsko kulturo).

Pri ljudeh s kolitisom opazimo tudi nepravilnosti imunskega sistema, toda zdravniki niso prepričani, ali so slednje posledica ali vzrok bolezni.

Zdravljenje ulceroznega kolitisa je odvisno od resnosti bolezni. Večina ljudi se zdravi z zdravili. V hudih primerih pa je potrebna kirurška odstranitev obolelega debelega črevesa. Kirurško zdravljenje je edino zdravilo za ulcerozni kolitis.

Bolniki lahko bolezen pogosto začasno ukrotijo z izogibanjem hrani, ki sproži znake bolezni (mlečni sladkor ali laktoza, surova zelenjava in sadje itd.). Vsak doživlja bolezen drugače, zato mora biti zdravljenje prilagojeno posamezniku. Bolezen pogosto počiva več mesecev ali let. Vendar se pri večini bolnikov ponovno pojavi čez čas. Zato je težko oceniti, koliko je zdravljenje učinkovito. Z zdravili skušamo obdobje mirovanja kar najbolj podaljšati. Včasih mora bolnik v bolnišnico zaradi hude krvavitve ali driske, zaradi katere je hudo dehidriran. V teh primerih bodo zdravniki skušali ustaviti drisko in izgubo krvi, nadomestili tekočino in minerale. Včasih so potrebna dodatna zdravila ali operativni poseg.

Od 20 do 40 odstotkov bolnikov bo nekoč v življenju potrebovalo kirurški poseg zaradi hude krvavitve, hude obolelosti črevesa, rupture (preluknjanja) debelega črevesa in tveganja raka. Včasih priporočijo zdravniki odstranitev debelega črevesa, če zdravljenje z zdravili ne učinkuje in ne ublaži znakov bolezni, ali pa ima celo hude stranske učinke.

Kirurška odstranitev je lahko npr. ileostomija, pri kateri se izpelje tanko črevo v odprtino v trebuhu. Ta odprtina je stoma, velikosti kovanca, in tukaj se nabira tudi blato, za kar bolnik potrebuje posebno vrečko, ki jo po potrebi prazni.

Ileoanalna anastomoza pa omogoča, da se del anusa ohrani in bolnik normalno izloča. Pri tem se oboleli del debelega črevesa izloči, prav tako notranji sloj danke. Tanko črevo se zašije na preostanek danke, naredi se vrečka, v kateri se lahko zadržuje blato, dokler se ne izloči. Po tem postopku pa je lahko odvajanje pogostejše in bolj vodeno. Možen je zaplet v obliki vnetja.

Kateri kirurški poseg bo opravljen, je odvisno od bolnikovih potreb, pričakovanj, življenjskega sloga in resnosti bolezni. Po opravljenem posegu pa je lahko v uteho bolniku vsaj to, da se lahko vrne k normalnemu aktivnemu življenju, saj je bolezen s tem ozdravljena. Potekajo številne raziskave, v katerih preizkušajo nova zdravila, dobrodejno naj bi učinkovale tudi omega 3 maščobne kisline.

Tveganje za raka je nizko, a pomembno. Okoli 5 odstotkov bolnikov s kolitisom lahko zboli za rakom debelega črevesa. Tveganje je večje z daljšim trajanjem bolezni in večjo zajetostjo črevesa. Če sta obolela le nižji del debelega črevesa in danka, tveganje ni višje kot normalno. Če je zajeto celotno debelo črevo, pa je tveganje pomembno povišano. Včasih se lahko pojavijo tudi predrakave spremembe (prekanceroze, displazija), ki povišajo tveganje za raka. Takšne spremembe se pregledujejo med rednimi kontrolnimi pregledi (kolonoskopija, sigmoidoskopija). Priporočajo, da se odvzame biopsijski vzorec na 1 do 2 leti pri tistih bolnikih, ki imajo izraženo bolezen že vsaj 8 let ali pa omejeno obliko bolezni 12 do 15 let.

Lepo vas pozdravljam,

Irena

P.S. Ker bolezen ni redka, lahko skušate poiskati bolnike po omrežju za izmenjavo izkušenj.

Pozdravljeni!

Kmalu bom star 60 let in pred kake pol leta sem začutil bolečino v predelu slepiča (ni bilo vnetje slepiča?) in ta bolečina se je vlekla naprej, pojavljalo pa se je tudi lepljivo blato občasne driske z sluzjo in podobne stvari ki so mi dale slutiti na eno od oblik kolitisa. Krvi v blatu še nisem zasledil, izmenjaje pa se mi pojavlja lepljivo blato in driske, z neredno prebavo. Osebni zdravnik mi je dejal da bomo še malo počakali z diagnozo, ker moram še prej shujšati, znižati holesterol in sladkor, pritisk in ritem srca je reguliran z zdravili, vse to je na zgornji še sprejemljivi meji. Glede na te podatke Vas prosimza nasvet glede umiritve situacije ki je včasih zoprna ker sem še v delovnem razmerju, kareto mi premeha sredi drugega leta. Pazim kaj jem in veliko pijem vodo , kakšen sok, razredčene ledene čaje itd.

Hvala in lep pozdrav!

Tomaž

Živjo.

Mene pa zanima, če ima kdo tukaj izkušnje z jemanjem zdravila Azafalk, ki se jemlje za zdravljenje ulceroznega kolitisa.
Ali pa z jemanjem kakšnega drugega zdravila iz skupine azatioprina (imuran)
Sem namreč pred tem, da ga začnem jati pa imam kup vprašanj zaradi stranskih učinkov, ki so navedeni.
Hvala