Mislim da ne. Odgovori vam lahko le YHD.
Med gluhimi in člani YHD je velika razlika v invalidnosti, a slednji prednjačijo v sposobnosti komuniciranja, so bolj izobraženi in bojeviti, razgledani in odlično branijo svoje pravice. Vsa čast jim.

Tudi jaz sem izobražen in razgledan, ravno zato se želim vključiti v YHD. Problem je le oddaljenost. Ali ima YHD le v Ljubljani svoje prostore ali še kje drugje v Sloveniji?

Sem pogledal v brošuro YHD (Društvo za teorijo in kulturo hendikepa) ” Danes tukaj, na tem mestu, razglašamo Manifest neodvisnega življenja”. Društvo ima sedež v Ljubljani, Neubergerjeva7, tel. 06120: email: [email protected].
Ali ima prostore še kje drugje, ne vem. Obrni se nanje.

JA ŽIVJO STARI.

Okoli govorijo o tvojih motnjah in da ti je potrebna pomoč. Takole bom rekel. Naj ti ne bo nerodno in o svojih težavah spregovori naglas. Saj zato so forumi.
Saj tvoj problem ni tako hud, homoseksualnost je namreč spolna privlačnost do oseb istega spola. Kar zadeva kromosome, spolne hormone in telesni ustroj, so homoseksualci normalni. V Freudovem času so mislili, da je homoseksualnost stvar dednih dejavnikov, a ta domneva je danes znastveno ovržena. Homoseksualci so biološko normalni ljudje (TO EDINO ŠTEJE). To, kar pri njih ni normalno, je udejanjanje homoseksualnosti. Treba je opozoriti, da ima homoseksualec heteroseksualne nagone. Dejstvo je le, da jih ima iz kakšnega razloga blokirane: razlog za to more biti, denimo, kompleks manjvrednosti. Tisti, ki se resno bojujejo proti temu kompleksu, se – tudi v primerih transeksualnosti – v letu ali dveh rešijo svojih fiksnih idej. Da bi dajali vtis normalnosti, nekateri zagotavljajo, da ima morda od vsakih petih ljudi eden homoseksualna »nagnjenja«, a statistike to zanikajo in odkrivajo, da jih v resnici ni več kakor odstotek ali dva.

Svetovno gibanje za emancipajo homoseksualcev se skuša izogniti temeljnim vprašanjem, uporablja delne resnice in popolne neresnice in posega po pojmu diskriminacije, da bi zbujali sočutje. Iz homoseksualca naredi žrtev.

Eden od vzrokov: pomankanje zrelosti

V puberteti gre lahko za prehoden pojav. So primeri, v katerih se homoseksualnost pojavi v prvih mladostnih letih. To dejstvo je nekatere privedlo do mnenja, da so poskusi bojevanja zoper homoseksualnost nesmiselni. Danes je najbolj v modi teorija, da homoseksualnost temelji na duševni motnji tako imenovanega »čuta spolne identitete«. Dejstva kažejo, da homoseksualci niso prizadeti le v svojem spolnem elementu, temveč v svojem celotnem čustvenem svetu. Njihovo čustveno življenje, denimo, močno sovpada s tesnobnim, prisilnim in depresivnim svetom, ki ga zaznamujejo depresije, razdražljivost, problematika odnosov do drugih in psihosomatski problemi. V določenih vidikih svojega čustvenega življenja niso zmožni dozoreti in biti odrasli in kljub temu, da bi radi dali vtis veselosti in dobrovoljnosti, notranje niso srečni. Vzrok tega ni v diskriminaciji, za katero hočejo obsoditi družbo, ki naj bi jih naredila za »žrtve«, temveč v silah, ki delujejo v notranjosti prizadetih (…)

Je mogoče homoseksualnost ozdraviti?

Mnogi ljudje ne vedo, da psihični izvor stanja homoseksualnosti ni nobena skrivnost in da jo je mogoče zdraviti. Metoda, ki jo uporabljamo, ima dva dela: prvi obstoji v tem, da prizadetemu pomagamo dobiti jasno sliko o njegovi istovetnosti in njegovem čustvenem svetu; druga je, da se sprijazni z dejanskim stanjem. Poskušamo doseči, da se osebe smejejo same sebi (humor je lahko zelo zdrav) in da si pridobijo pozitivne navade: pogum, poštenost do samega sebe, disciplina do sebe, sposobnost ljubiti druge. Dokler homoseksualec ne izgubi svojih nevrootroških navad.

Bistveno je nevtralizirati kronično pomilovanje samega sebe. Reči moramo:

– V tridesetih odstotkih primerov je ozdravljenje popolno: ti ljudje pridejo do tega, da razvijajo normalno spolno in čustveno naravnanost in navade in odraslo čustveno življenje. Seveda pa samo spolno ozdravljenje ne bi bilo popolno ozdravljenje.

– Drugih trideset odstotkov oseb se spremeni bolj ali manj postopoma, izgubi svoje fiksne homoseksualne ideje in privzame novo čustveno zadržanje, čeprav ne v zadostni meri, da bi smeli govoriti o popolnem ozdravljenju.

– So pa tudi drugi, ki napredujejo skrajno počasi zaradi svojega težkega nevrotičnega stanja, toda tudi ti – če jim pomagamo z nego in konstruktivnim zdravljenjem –, dobijo moč in pogum in tako počasi premagajo svoje depresije, nevroze in tesnobe.

Odovornost vzgojiteljev

Homoseksualne komplekse je mogoče preprečiti s tem, da vzgajamo fanta kot fanta in deklico kot deklico. Ne smemo zamenjevati in mešati reči. Kaka popolna identičnost osebnostnih znakov, kot jo propagira določen skrajen feminizem, je absurdna. Duhovniki in vzgojitelji imajo zelo pomembno nalogo, saj prispevajo k psihološki rasti veliko več, kot se tega časih sami zavedajo. Nikakor ne smemo misliti, da je vsaka »ljubezen« dobra. Obstoje sočutne in nevrotične oblike ljubezni: te odkrivajo osebnost, ki je sama v sebi razdeljena in ki potrebuje močnega in trdnega moralnega vodstva. Pacienti, ki živijo svojo vero na pozitiven način, imajo večje upanje na korenito spremembo svoje homoseksualnosti. Takšna je moja večletna izkušnja.

Problem homoseksualnosti se prikazuje v neopravičenem ozračju vdanosti v usodo. Homoseksualnost večina ljudi gleda v luči predsodkov in vnaprejšnjih idej, seveda neutemeljenih in preživetih, katerih niso prosti ne zdravniki ne sociologi, prav tako ne duhovniki in novinarji. Če k temu prištejemo še pomanjkljivo uporabo psihiatrije in psihologije, pridemo do položaja, ki ga izrablja strategija emancipacije militantnih homoseksualcev, tej pa pomaga tako imenovani zahodni »establishment progres«, ki hoče vriniti idejo, da je homoseksualnost normalna različica človeške spolnosti, kot da se homoseksualec rodi kot takšen in da se torej tudi ne more spremeniti. Vsem tem bi zelo koristila kakšna boljša informacija.

Prevara vdanosti v usodo

Odgovorni počasi izboljšujejo konkretne situacije. Obstoje duhovni voditelji, ki pravilno opogumljajo homoseksualce k čistemu življenju in k samoobvladovanju, dejansko pa mislijo, da homoseksualnosti ni mogoče premagati. Zelo napačna je naravnanost neredkih cerkvenih ljudi, ki v dodbri veri, a verjetno kot žrtve nezadostnega poznanja terapevtskih izkušenj mislijo, da je najboljši način, kako pomagati homoseksualcem, ta, da jih učjo, naj se vdajo v usodo in naj sprejmejo žrtve, ki jih od njih zahtevajo okoliščine, namesto da bi jih opogumljali in jim pomagali s potrpežljivostjo in vztrajnostjo premagovati svoje težave.

Poleg neznanja dokazujejo naivnost, ker je pač silno težko, če ne ravno nemogoče živeti z lastnimi homoseksualnimi težnjami, ne da bi jim človek dopuščal, da ga premagujejo. Pot zdravljenja homoseksualcev ni sočutje in še manj sprejetje njihovega položaja kot »normalnega«. Žalostno in skoro pretresljivo je ugotoviti, koliko zdravnikov, terapevtov, duhovnikov in psihologov ne ve za željo po spremembi, ki jo goji mnogo oseb s homoseksualnimi težnjami. Neurejena čustvensot je le en vidik nezrele osebnosti. Zdravljenje mora pacienta naučiti da se odpove otroškemu ego-centrizmu, strahovom, kompleksom manjvrednosti, tolažilnim reakcijam, čustvenim izlivom in samopomilovanju in da se bojuje proti celotni paleti njihovih izrazov. Na čustvenem področju rastemo toliko bolj, kolikor bolj zaupamo vase kot popolnega in srečnega moškega ali žensko. Neki nizozemski psihiater, ki se je aktivno bojeval v gibanju za emancipacijo homoseksualcev, poroča o ozdravljenju neke lezbijke s pomočjo duhovnika, ki je imel dober psihološki čut in ji je rekel: »Je mar res, da si ostala tam, kjer si bila kot deklica…?!« Njen postopek zdravljenja je trajal nekaj časa, a je pred psihiatrom končno priznala, da je njen problem izginil »kot kakšna odrezana noga, ki se ne vrne«.

Ne se sekirat, veliko ljudi ima te težave.

Saj bo, saj bo.

LP

Dragi Žohar Krota.

Kot prvo, si tako bebavo zapisal, da se sploh ne ve, na koga v spisku gornjih postov cikaš.
Si ti neki ekzakten tip. Bleferski zlonamerni plonkač vsebine od kdo ve kje, in to stvari, ki jih očitno ne doumeš.

Spodnji citiran zapis žal velja tudi zate.
Okoli govorijo o tvojih motnjah in da ti je potrebna pomoč. Takole bom rekel. Naj ti ne bo nerodno in o svojih težavah spregovori naglas. Saj zato so forumi.
Resno rabiš pomoč!!

Spolnost in spolna nagnjenja so namreč osebna stvar vsakega posameznika.
In nimaš se pravice vtikati v to. Špostuj zasebnost, kot smo jo mi pri tebi in tvoji tajnici.

Sam na rekla kazala sam ne dam nič.
O marsikomu, ki ga poznam, so primitivci iz kanalizacije imeli dosti za povedat, na koncu pa ni bilo nič na stvari.

Kokr je meni znano, danes velja trditev, da homoseksualnost ni bolezen, kot hočeš ti prikazat. V ZDA celo dajejo vtis, ko da se s svojim gejevstvom ponašajo.

In menda da jo (spolno preusmerjenost?) celo zdraviš?? In menda uspešno!?
Rabiš pomoč, človek.

Drugič pa še zapiši kaj o psihičnem profilu pasivca in aktivca. In ne verjamem, da lahko enačiš tazmere med geji in lezbijkami.
E si nagnjen k nekemu kanalizacijskem poenostavljenju.

Sam pravim: ljudje mejte se radi, usmerjenost je pa vaša stvar!

Kaj boš naslednjič privlekel iz greznice?

Kdo pa je Žohar? Tukaj ni bilo nobenega govora o homoseksualnosti, ampak o ukinitvi foruma!

Spoštovani g.Gec

večkrat prebiram vaša sporočila in do danes nisem imel razloga, da bi podvomil v verodostojnost vašega poročanja. Ob citiranju 17.člena statuta Zveze pa si nisem mogel kaj, da ne bi preveril vsebino člena, saj nisem mogel verjeti, da bi na zvezi naredili takšno napako. In kaj ugotovim? Vsebina 17.člena veljavnega statuta zveze je popolnoma drugačna kot ste jo vi navajali. Ne bom citiral celotnega, ampak le tisti del, ki govori, pod kakšnimi pogoji se lahko včlani novo društvo: da ima status invalidske organizacije in je njegovo delovanje usklajeno z Zakonom o invalidskih organizacijah, da deluje vsaj 1 leto in vključuje vsaj 33% gluhih in naglušnih iz svoje regije, da izkazano uspešno izvaja vsaj en socialni program in zanj namenja finančna sredstva, da ima strokovno usposobljeno osebje za vodenje posebnih socialnih programov ter da ima ustrezne prostore, v kateri lahko izvaja svojo dejavnost. V nadaljevanju pa govori o možnosti pritožbe. Torej vsebina vašega 17.člena ne drži. Očitno so tisti, ki vam redno pošiljajo informacije o dogajanju na zvezi poslali napačen statut. Če ste se že odločili pomagati gluhim in naglušnim z rednim poročanjem, počnite to objektivno in verodostojno.Ob tem se sprašujem, ali ste preverili če omenjeno društvo izpolnjuje vse pogoje in so kljub temu bili odklonjeni? Če da, potem naj se pritožijo na drugostopenjski organ. Za konec še to: delovanje vseh invalidskih organizacij ne ureja le zakon o društvih, temveč tudi zakon o invalidskih organizacijah. lp

Verjetno res. Za napako se opravičujem. Stanje pa bom preveril.

Žogica!

Zakaj pa ne bi kar cel statut ZDGNS objavil na Forumu? Bomo vsaj vedeli kje smo oziroma ste.

Kje so na netu objavljeni vsi ti statuti in pravilniki? Ali so tajni? oz nedostopni širši javnosti?
Kar se pa tistega društva tiče.
Odgovor bi moral biti, da zaenkrat NE, KER JE DOKUMENTACIJA POMANJKLJIIVA. Pisati bi moralo, da se zahteva od društva da predloži manjkajočo dokumentacijo (in se navede kaj manjka). Ne pa kar dokončno ne.
Ja lepo in prav se je držat paragrafov ko pjani plota, ampak pol se dajmo pr vsem.
In naj se ne cvili, in zbira podpise za referendum, če se bo država obnašala enako in bo strogo nadzorovala razmetavanje denarja, preko FIHO.

Sandi,
žoharić je verjetnoi neki funkcijonar od zveze, ki kali vodo, in v svojo obrambo napada druge osebno in diskreditira.

Prej je pisal o prostati, zdaj pa nekoga osebno napada, da je homič, ker menda ljudje govorijo o tem, rekla kazala.
S tem bi človeka rad oblatil in diskreditiral, in tudi njegovo početje in poste.
Danes, ko sem to stvar še dodatno premislil, ugotavljam, da je ta žohar tako podlo bitje do podna.
Verjetno ima žoharić dostij jugo-genov. Ker so ti tipi obsedeni od spolnosti.
In po moji vednosti je žohar v jugoslovanšćini nekakšna podgana.

Pa tudi če je kdo res homič, se to nas nič ne tiče, in je to njegova osebna stvar.
Edina reč ki me bi revoltirala je če je nekdo pedofil in posiljevalec, ter tak ki otroka in ženo pretepa.
Kdo pa koga ali kaj …., mi figo mar.