Imam dekle skoraj pet let,imam jo rad,veliko dobrih stvari me je naučila v življenju in lahko bi rekel,da jo spoštujem,vendar je ne vidim nekoč kot mojo ženo.
Pred pol leta,sem spoznal dekle,lahko bi rekel sanjsko žensko,se zaljubil vanjo in tudi ona vame.Tudi ona je imela dolgoletno vezo s svojim fantom.Po enomesečnem druženju in spoznavanju tega dekleta,sem zapustil svoje dekle,ona pa svojega fanta,samo zato ,da bova lahko midva skupaj in da ne bova prevarala svojih partnerjev,ker le tako se nama je zdelo fer do vseh.
Tisti čas,ko sva bila skupaj,se mi je zdelo vse kot pravljica,še vedno se mi zdi,kot da sem sanjal vse skupaj.Še vedno sem zaljubljen vanjo in mislim,da tudi ona vame.
Da pa skrajšam tole zgodbo,naj povem,da si je moja bivša bila pripravljena vzeti življenje,ker sem jo zapustil,pa sem ji nekako dopovedal,da nihce ni vreden tega,še najmanj jaz.Povedal sem ji tudi,da sem zaljubljen v drugo,da me je čisto “zmedla”,vendar pa vseeno ostal v kontaktu z bivso,ker sem se bal zanjo.Ko me je vprašala,če sem že spal z njo,sem ji odgovoril,da sem.In ni mi bilo mar kaj si misli,ker sem bil res srečen,v vsem sva se ujela,kot da bi se ustavil čas samo za naju…..Kmalu so se moje sanje končale,ker si je šla moja bivša spet rezat žile in vem,da bi to storila še enkrat.Zbal sem se zanjo,za vse,ne bi mogel živeti,da imam nekoga na vesti.In tako sem se odločil in šel nazaj k njej,zapustil mojo ljubezen in še danes ne vem ali sem se odločil prav in vem,da če bi bila situacija še enkrat ista,bi se isto odločil,ker bi se bal,da si bo poskušala spet kaj narediti.
Srce se mi je paralo,ko sem moral zapustiti idealno žensko,hudo mi je,da sem ji storil toliko hudega,ker vem,da še danes trpi-ni šla nazaj k svojemu bivšemu,ostala je sama,ni me še pozabila,prav tako nisem jaz nje in nikoli jo ne bom pozabil,vse sem potlačil,na momente me zelo boli vse to,čeprav je od tega že več kot štiri mesece.Trudim se bit srečen,čeprav nisem,trudim se pozabiti,čeprav ne morem.Je taka usoda?Sem sam krojil usodo?Velikokrat se vprašam ali je možno,da je tista prava ljubezen samo ena in,če je to res,ne vem kako bom lahko živel s tem vse življenje.

A ja jaj ja jaj…in še veliko ajjajajajev bi lahko napisal. Ujetnik, ki se je sam ujel, zato ker se je želel. Ali misliš, da je bila sploh kakšna past? No ja, saj vem, da ti je hudo, vendar se boš moral tudi sam rešiti.
Nobeno skupno življenje ne sme biti kletka. Ko se poročiš, si pa prišel v kletko iz katere ne moreš ven. Tako vsi vsakdan pravijo. Imamo bitja, ki živijo v kletkah zaradi našega strahu in zaradi njihovega. Imamo pa bitja, ki so tudi na svobodi, so prav tako divje, pa na svobodi, tam kjer nas ni naj kar bodo pravimo. Ampak tudi okoli nas so bitja, za katere ni nujno,da imajo kletko prav tako se lahko prosto gibljejo kot mi. Zapiramo pa sebe in druge samo zaradi lastnega strahu in ne zato ker bi bilo nevarno. Kletk ne bi smelo biti nikjer.

Napisal sem že zgodbico o fantu, ki si je želel videti svet. Bil je najbolj priljubljen v celi vasi, prav vsi so ga imeli radi. On je bil dober do vseh in vsakemur je vedno pomagal, nikoli se ni nobenemu zameril in vedno je bil dobre volje. Dokler ni toliko zrastel in se odločil, da bi šel v svet. Takrat pa so prav vsi prihiteli in ga rotili in mu razlagali, kako jim bo hudo, koliko dobrega lahko še naredi v vasi, kako ga vsi potrebujejo, kakop je v svetu hudo in težko in prav vsi so imeli razloga, da so ga prepričevali, da ostane pri njih.

Bil je tako žalsoten ker niv edel kaj naredi, da je šel do učenjaka, ta pa mu je razložil, da je smao en način, da se prepriča, če res ne more zapustiti vaščanov. Dal mu je nekaj za spiti in fant se pogrezne v globok spanec. On pa oznani vaščanom, da je fant umrl. Vsi so prihiteli in jokali na ves glas ter tarnali, zakaj pa glih on in ravno on, ki je bil najbolj dober, ter rotili učenjaka naj naredi kaj,d a bi fantoživel. In res je rekel: Obstaja samo en način, da ga oživimo, vsi so se nasmejali razveselili in govori povej naj stane kolikor hoče. Rekel je: ” Nekdo od vas mora umreti namesto njega” in v tistem trenutku, so vsi imeli razlog, da bi morali pa le oni živeti še naprej, imeli so milijon razlogov, zakaj ga oni ne morejo zamenjati. Takrat je zbudil in fanta in mu rekel. ” Pojdi, nihče več nima razloga,d a bi te zadrževal pri tvoji poti.”

Na mnogokatero žalost je tako, da moramo hoditi po svoji poti in ne po poti drugega. Včasih gredo dve poti vsporedno nikoli pa ne gre tvoja pot po poti drugega. Kajti ti si ne moreš urejati poti, lahko pa se odločaš, da ne hodiš po svoji in to ti prinaša samo nesrečo.
In če boš ti hodil po poti tvoje prve punce, ni rečeno, da ne boš mogol hoditi ali da bo pot težka, bo pa zagotovo nesrečna in veš zakaj, ker ni tvoja. Tudi ni rečeno, da bi bil vedno s to drugo, vendar kljub temu bi ostala tvoja pot, kdo pa lahko hodi vpsoredno tvoji, pa ni tvoja odločitev niti volja.
Lepo od tebe, da si se vrnil k tej, ker nisi želel, da bi si ji kaj hudega zgodilo. Vendar ti le nisi odgovoren za njeno življenje. Naredil si lepo gesto, ker jo nisi hotel prevarati, ker si se zaljubil v drugo. Prav tako si naredil lepo gesto, ker ji želiš dobro in si prišel nazaj. Vendar si bil najbolj ne zvest sebi in svojemu srcu. Človek ne sme na nikakršen način niti nima pravico na kakršenkoli način vezati človeka nase. Kajti smo svobodna bitja z svobodno odločitvijo in odgovorni predvsem zase. Da pa si dober in pošten, bodi tako pošten do sebe in do te punce in ji razloži, da ni nihče vreden, da si vzame življenje zaradi drugega. Kajti vsak je sam svoje sreče kovač. Če ne znamo biti srečni sami s sabo, tudi z drugim ne bomo mogli biti.
Kar lahko pomeni, da ta tvoja sedanja punca nikoli ne bo srečna, pa naj bo s tabo ali s kom drugim, če ne znala živeti s sabo. To pa pomeni, da mora sprejeti življenje takšno kot je, z dobrimi in slabimi trenutki. Ker pa tukaj ni govora o njej amapk o tebi, ti moram povedati, da si se odločil narobe. Vsi imamo težke trenutke, vendar jih moramo sprejeti. Tvoja naloga je, da ji pomagaš pri tem, da sprejme samega sebe in to brez tebe. Ti pa moraš narediti tako kot ti veleva srce in nič drugega, drugače boš nesrečen vse življenje.

Če sem pri tebi zelo direkten bom rekel:
Raje se vrni k tisti ljubezni, ki jo imaš rad iz srca, pa naj bo katerakoli. Tej ljubezni pa nikoli ne boš mogel dati tistega kar si želi. Lahko pa ji daš samo pogled na življenje in podporo ko jo bo rabila, pa ne v spolnem smislu ampak samo v prijateljskem smislu. Vsakomur je treba pomagati, če je potreben pomoči, vendar ne na tak način, da uničimo samega sebe.

Kajti če boš uničil sebe, ne boš mogel nobenemu več pomagati. Kdo je idealen in kdo ne, pa verjemi ni nihče, so samo ljudje, ki jih lahko sprejemamo takše kot so z vsemi dobrimi lastnostmi in slabimi. Vendar vedno delajmo tako kot čutimo.

Primož

Kot je že Primož rekel, punca ne zna živeti sama s sabo. Pri tem ti nimaš nič. Res je, da si ji povzročil stres, ko si jo pustil, ampak ta stres bi lahko bil tudi izguba službe ali hud prepir doma, oziroma karkoli, da bi jo vznemirilo. Težave rešuje tako, da želi vzbujati pozornost in vtis žrtve. To pa je zelo nezrelo, ker “normalen” človek si ne želi biti z nekom, ki ga nima več rad in je z njim samo zaradi usmiljenja. Vem, da se bojiš zanjo in te je groza, da bi ji samomor uspel, ampak ne žrtvuj samega sebe, ne dovoli ji ukrasti tvoje duše, energije. Če ji želiš pomagati, ji pomagaj kot prijatelj. Spravi jo k psihiatru, ali pa ti poišči nekoga, ki ti bo znal svetovati. Predvsem pa se trdno odloči, da se ne boš vrnil nazaj, dopoveduj ji, da nisi več njen fant, ampak ji še vedno stoj ob strani, tako da bo počasi sprejela to. Ostani trden pri svoji odločitvi, ampak jo poskusi odvrniti od misli na samomor. Naj sama spozna, da je nesmiselno vztrajati ob tebi, samo naj pa se začne veseliti priložnosti, ko bo spoznala fanta, kjer bodo čustva objestranska.

To je čisto izsiljevanje, ti njeni samomori. Sa je ti ne bi imel na vesti, če bi si kaj naredila. Naredila bi si sama in sebi. Pojdi k tvoji veliki ljubezni, saj ne bo dolgo velika, po enem letu postane manjša. Pa vseeno, če čutiš, da je prava, pojdi tja!

tisti ki resno razmišljajo o samoumoru tega ne govorijo na glas,temveč to storijo še manj pa da grozijo.To je čisto iziljevanje,nezrelost neke osebe in hotenje zbujanje pozornosti,ne zavrzi življenja ne skoplji si jamo iz katere ne boš mogel ven,kajti samo eno življenje imaš zato bodi srečen v njem TI

Dragi ujetnik!

Vse ti je že povedal Primož, jaz pa le dodajam!

Moj sedanji mož je imel bivšo, ki je bila labilna oseba. Ko jo je spoznal, bi se moral obrniti od nje, saj mu je povedala, da si je za enim bivšim rezala žile. To je bilo samo izsiljevanje in njen bivši se ni vrnil. Prišel pa je moj mož. A na njegovo žalost, je prepozno spoznal kakšna je! Vse se je moralo vrteti okoli nje, vse je moralo biti po njeno, bila pa je prava pijavka. Čeprav je kmalu spoznal da jo ne ljubi je ni mogel zapustiti, ker mu je skoz grozila, pa tudi brazgotine na roki so ga opozarjale, kaj se lahko zgodi. Pa tudi ona ga ni zares ljubila, potrebovala je le “fanta”.

Na vso srečo je spoznal mene, se kot ti strastno zaljubil, ljubezen je bila v trentku obojestranska, slišala sva ratsi travo….. Odločil se je da zapusti svoje dekle, če jo je še lahko tako poimenoval? Najprej je naredila cel Halo, nato se je čez par mesecev prikazala pri njegovih vratih in trdila, da je splavila njegovega otroka? Ojoj, kaj vse rečejo! Njegovega otoka? Pa vsaj pol leta že nista spala skupaj! Nato je hodila okoli njegovih sorodnikov, da bi se jim zasmilila ter očrnila mene. Na koncu pa je le obupala! In zaživela svoje življenje!

Mislim, da moraš tudi ti poslušati svoje srce! Ali boš celo življenje nesrečen? Življenje je prekratko, da bi trpel, če ti ni potrebno. Tvoji labilni punci poišči psihiatrično pomoč, ker le ti ji lahko pomagajo. Ti ji ne moreš!! S tem, ko boš ostal ne boš storil nič dobrega sebi ne njej!

Vglavnem moj predlog – ODIDI IN ZGRABI SVOJO SREČO Z VSEMI ROKAMI! MIDVA Z MOŽEM SVA JO ŽE NAŠLA IN JO UŽIVAVA ŽE DESET LET!

poli

Dragi ujetnik,
tudi jaz sem bila v tvojem položaju, že pred leti. Kolebala sem med svojim bivšim fantom, ki si je tudi rezal žile in svojo veliko ljubeznijo. Skoraj je trajalo predolgo to moje razmišljanje – kaj je prav, oz. kaj je ljubezen, kaj usmiljenje in koliko čutim do koga. Odločila sem se, da me ne bo nihče izsiljeval, poslušala sem svoje srce. In se odločila. Šla sem ljubezni naproti, tja – kamor me je vleklo srce ! Prav sem se odločila, danes smo srečna družinica, sem poročena in vse je lepo in prav. No, skoraj vse . Pa saj veš, življenje ni posuto samo z rožicami, včasih naletiš tudi na kakšen kamen ali skalo, katero je pač treba preplezati.
Odloči se tako, da izključiš vsa mnenja, vsa izsiljevanja…., poslušaj le srce in pojdi tja, kjer te čaka ljubezen, ki bo tvoja – za vedno !
Veliko sreče ti želim in bodi močan, poslušaj se in tvoja volja te naj vodi !

Ne morem verjeti, da si ji nasedel….no, pravzaprav lahko.
‘Paraziti’ kot jim jaz pravim, ljudje, ki so nezreli in nezmozni
samostojnega zivljenja, so lahko ZELO prepricljivi.
Saj morajo biti, takoj, ko nekdo vidi skozi njihove lazi, postane
za njih nezanimiv in si morajo najti naslednjo zrtev.

Zato ji tako tudi povej. Povej ji, da je skrajno neposteno nekoga
izsiljevati z samomori in podobnim – da se zaradi tega, ker te je
tako grdo izkoristila ne cutis vec odgovornega zanjo (kar nikoli nisi
bil, ves) in da odgovarja sama zase in za svoja dejanja, ki se tebe ne ticejo vec.
Ok, jaz sem malo ostra (taka sem:), ampak saj razumes princip, ki
ga seveda lahko izvedes tudi bolj nezno. Glavno je, da razume, da
mislis resno.
Vsak zivi SVOJE zivljenje – imamo samo enega ves?

Vse so ti napisali že drugi. Če si ujetnik, si po lastni (napačni) izbiri.
Zbudi se in vzemi življenje v svoje roke. S tem, ko sprejemaš odgovornost za srečo in življenje svoje punce (larifari – vedno te bo izsiljevala, če je takšen tip), prelagaš tudi odgovornost za svojo srečo na tuja (njena) ramena. A to je pa pošteno?
Ne. Niti do nje, niti do tebe in niti do tvoje ljubezni. Oprosti, tudi ti na nek način ravnaš kot slabič.

Svoji punci lahko pomagaš le tako, da si odkrit do nje. Ob tebi pod takšnimi pogoji ne bo nikoli užila ljubezni. Lahko pa jo doživi ob kom drugem. Če želi.
Kar se pa njenega ravnanja tiče – imela sem podobno izkušnjo. Ko sem bivšega pustila, je grozil s samomorom in ga je tudi “poskušal” narediti. Večkrat. Enkrat se je na primer obesil, drugič se je ustrelil. Od začetka sem se sekirala kot ti, potem pa sem se odločila, da me ne bo izsiljeval in mu tudi jasno in glasno povedala, da je njegova stvar, če želi umreti. Sicer nisem verjela, da bo to res storil, ampak v končni fazi mi je postalo vseeno. Nisem več reagirala. Če bi to res hotel, mu jaz ne bi mogla preprečiti, a naj bom zato vse življenje nesrečna ob njem? Odgovorna sem samo zase in svoje življenje in za nikogar drugega. Trajalo je več kot eno leto, ampak na koncu je nehal in je še danes živ. Če bi se ubil, mi vseeno verjetno ne bi bilo, kriva pa zato ne bi bila nič bolj! Pa še nekaj: jaz takrat nisem imela nikogar, ki bi me čakal z ljubeznijo, za katero bi verjela, da je prava. Vztrajala sem zase.

Če se boš odločil vzeti svojo usodo v svoje roke, ti priporočam, da popolnoma odideš iz njenega življenja in ne podaljšuješ agonuje. Kajti dokler se ji boš posvečal, se srečeval in pogovarjal z njo, bo še vedno mislila, da ti toliko pomeni, da te bo mogoče še prepričala, da se vrneš k njej. Vedno, ko te bo videla, bo mislila, da ima še eno priložnost, da te prepriča, in še en dokaz, da se nate da vplivati. Tvoje pripravljenosti, da ji pomagaš iti čez to, ne bo sprejemala kot tako, ampak bo v njej videla ljubezen in omahljivost. Moje izkušnje.

Želim ti veliko poguma, vztrajnosti in gotovosti vase. Pa prave ljubezni.

Lp, Ena

Dodam lahko le to, da sem sam bil pred kratkim v istem položaju. Zapustil sem žensko, ki mi je najprej grozila s samomorom, potem so se vrstile grožnje v službi, pri družini in tako naprej. Končno je obupala. Vem, da je lahko rečt, vendar s takšno žensko ne boš srečen. Pojdi svoji ljubezni nasproti in srečen bodi, da si jo našel! Pravo ljubezen je potrebno negovat!

HmMMm….sicer ne vem ali je to zgolj naključje…zgodba je ista,meseci se ujemajo,ma ni da ni no…..sem mar ta ljubljena oseba jaz?
Ne vem,če je sploh prav,da odgovarjam na ta post in ne vem,če mi ni že zdaj žal,da sem to prebrala…..odprle so se “stare” rane,čeprav ne še zakrpane,toda saj ti to vse veš…..toda,nisem vedela,da me nisi pozabil,vedela sem da se trudiš,toda da je tako boleče tudi zate,ne,tega si nisem mislila.Vedela sem ,da se sprašuješ še danes,če si se prav odločil,verjetno boš kmalu našel odgovor,saj veš, pustimo času čas,ta bo pokazal svoje.
Nisem oporekala tvoji odločitvi,celo spoštujem jo….in tebe,kljub vsemu.
Veliko je besed,ki bi ti jih rada povedala,pa so preveč boleče,boleče na dano situacijo….
Vem,da se bojiš,da bo to še enkrat storila in dejstvo je,da tudi bi,toda saj so ti že ostali povedali kako pa kaj.
Kljub temu,da te je na tak egoistični način priklenila nase in tako sebično ravnala s teboj,si ti še vedno mnenja,da si ji dolžan pomagati,ker te je toliko dobrih stvari naučila?Se mar nimaš nič rad?Nimaš rad življenja?Se bojiš uživati srečo?Pa ni nujno,da z menoj….Je ona gledala nate?Na tvojo srečo?Kako je sploh lahko zmozna bit z nekom,ki je zaljubljen v drugo?Nimam besed za tako podlo dejanje,ki ga je človek sploh možen storiti.Tega ji nikoli ne odpustim.
Si izbral kar pač si,rekla sem ti ,da te bom podpirala ob kakršnikoli odločitvi,in to tudi delam.
Želim ti vso srečo in da si srečen,ker tega si ne zasluži nihče bolje kot ti.Toda sam veš,da če boš iskal srečo,me moraš zbrisati iz glave,kakor da me ni,ker le tako ti bo uspelo,mogoče ne takoj,čez čas pa morda.Kdo ve,mogoče najdem srečo nekoč tudi jaz.
Nekoč mi je nekdo rekel,da s komer se družiš,tak si.Želim ti,da spoznaš to tudi ti.

Če slučajno,nisem ta oseba jaz(mogoče nikoli ne bom zvedela),prosim spreglej to,kakor da me ni 🙂

Že nekaj let je minilo od takrat. Ko to berem , stopijo slike na plan. Takrat še ni bilo takih rubrik. Verjetno bi pisala.
Ne vračaj se k njej. Nikoli več. Pusti jo pri miru. Naj ji čas zaceli rane. Tako je pošteno. Do nje.Sama je odgovorna za svoje življenje.Prepričana sem , da se bo pobrala in stopila na svojo pot. Tako kot sem to storila jaz ali kakšna druga, ki se je v trenutku znašla sama, obupana, prevarana, zapuščena. In je morala najti pot iz tega.
Samo povem, ne vračaj se. Ta, ki ga imam v mislih, je prišel. Ne nazaj, ampak stopil mi je na Mojo pot, ko sem že skoraj zlezla ven.Čez leto ali več. In govoril mi je , kako mu je žal, kako sem bila samo jaz taprava, kako mu je žal, da mi ni pomagal-takrat, ko sicer nisem rezala žil, tekala pa sem od enega psihiatra do drugega in obupno iskala pomoč. Ja rekel je, da mu je žal….da…Ma danes se smehljam. Takrat pa je bilo hudo. Skoraj bi mu verjela. Poiskala me je tudi njegova ženska, ta ki je stopila na moje mesto. Govoril ji je o meni. Povedal ji je vse. In tisto leto je bila ona na vrsti. Da si reže žile ali ne vem kaj. Zgodba z njim se je namreč ponavljala.
Bila je obupana, kot jaz takrat. Vem, da sta še danes skupaj.Takrat sta imela slab čas.Rabila sta me, da sta pospravila nerešene stvari.Tako vidim stvari danes. Vso srečo jima želim. In ni mi žal za to pot. Danes sem močnejša.Sama sem storila to. V tem je moja moč. Ne govorite ženski, ki jo je tip zapustil, da je slabič….Pojma nimate kako zelo boli, ko gre nekdo, ki ga imaš rad. Res….

Dunja!
Me veseli, da danes živiš svoje življenje. PRAV VSI imamo kako izkušnjo, ko te zapusti ljubljena oseba in NIKOMUR ni lahko. Toda eni hodite k psihiatrom, drugi grozijo, tretji se vržejo v delo, nadaljni v promiskuiteto….spet nekateri pa nekaj časa žalujejo in potem živijo dalje, z eno izkušnjo več. Mislim, da bi si vsak moral najprej pridobiti občutek lastne vrednosti.
SAM LAHKO ŽIVIM IN SAM SEM ODGOVOREN ZA SVOJE ŽIVLJENJE IN SREČO. ŠELE NATO LAHKO TO POLNO ŽIVLJENJE DELIŠ S PARTNERJEM.

Pa se žal včasih dogaja, da eni znajo, hočejo živet le življenje partnerja in ga s tem dušijo.