uhani
Zgodbica: Moja mama in teta sta kot majhni punčki dobili uhane, sta pa 2 leti narazen. Pa sta se enkrat ko sta bili že v šoli stepli, pač normalna stvar za otroke in nekako je mama teto potegnila za uho in v roki ji je ostal le uhan, teta pa je bila vsa krvava…. pretrgala ji je uho. Iz tega razloga, sva s sestro dobili uhane šele v srednji šoli, ko sva bili že zadosti stari, da se sami odločiva za uhane, čeprav sva obe ob rajstvu dobili tudi uhane. In so tetke zelo navirale za uhančke.
Drugače pa mislim, da to opravljajo v kozmetičnih salonih.
Jaz osebno sem proti uhančkom na majhnih otrocih, mi ni všeč. Moje mnenje, ti pa se odloči po svoji vesti.
Jaz bi raje kupila kakšne lažne uhančke. Sestrična pa je kupila hčerki take biserčke, ki jih na telo nalimaš in ji je ko je bilo to za hčerko akrualno lepila na ušesa ali na nos. Sedaj je malo že minilo, je že dolgo nisem videla z temi biserčki.
Ušesa preluknjajo pri zlatarju, nekaj časa se menda nosijo medicinski uhani ali pa takoj pravi. Ko sem vprašala zlatarja, katera starost pri punčkah je priporočljiva, mi je povedal, da različno, je imel primer, ko je komaj enomesečeni punčki dal uhane. Tudi moja jih je dobila pri krstu, vendar jih še ne nosi, čeprav je stara tri leta.
Sem pristaš vsemogočega nakita ampak otroci so tako lepi sami po sebi, da ga še ne potrebujejo. Tudi moj otrok je dobil kar nekaj nakita, pa ga bo dobil ko zraste oziroma si ga bo sam želel. Prej ga ne bo dobil iz dveh razlogov:
1.)varnostnih
2.) ni mi všeč če otroci nosijo zlati nakit
Vsak pa lahko svojega otroka krasi po svoje, zato je odločitev na tebi.
lep pozdrav!
Naša čebela si je res močno želela uhančke, ko je imela tri leta in pol. Lepo sem ji razložila, da tudi mali boli ( res ni najbolj prijeten postopek) pa je bila želja močnejša. V zlatarni so me vprašali koliko je stara, baje mora imeti otrok vsaj tri leta, in če si to res sama želi. Ko je dobila prvi uhan se je odločila, da bo z drugim še malo počakala. Sama hitrost ‘posega’ in tista mala pištolca sta jo kar malo prestrašili. Za drugi uhan se je odločila čez tri tedne. Še vedno nosi samo medicinske uhane,ker se mi zdijo od vseh najbolj varni in tudi, če jih zgubi ni velike škode.
Iz lastnih izkušenj vem, da je dobro otroka čimprej navaditi na nakit, če seveda želite, da ga nosi. Razen če nakit uvedete potem, ko že otrok dobro razume, da nakita ne sme trgati, grizti, ipd. Naš malček nosi zapestnico že od 4 meseca, ga ne moti, pravzaprav, če mu jo iz kakršnega koli razloga vzamem dol – se buni. Ve, da je njegova in pazi na njo.
Vendar za uhane NISEM. Iz preprostega razloga, ker sem mnenja, da majhen otrok nima želje po uhanih, to je navadno želja staršev. Ko mu starši pregovarjajo, kako bo lep, kako nič ne boli,… otrok sicer privoli, da bo nosil uhane, vendar, ko pride s starši v zlatarno pride do straha, joka in posledično tudi jeze staršev (“Saj si rek(e)l-a, da boš imel-a uhane!”). Mislim, da je to že vsakdo doživel, ko je je bil priložnostno v zlatarni. Vsaj jaz sem. Tudi klofute so padale.
Pa tudi iz varnostnih razlogov ni dobro, da majhni otroci nosijo uhane.
Meni osebno se zdi še prezgodaj za prave uhane. Majhni otroci so zelo živahni, mimogrede se lahko zgodi kaka nesreča in se uho pretrga.
Tudi pri nas imamo dve punci (3,5 in skoraj 2), živahni, da je kaj, in če želita biti lepi oz. za kakšno res posebno priložnost na ušeska nalepimo svetleče nalpkice (kupila sem jih v Mullerju, čisto navadne in poceni, saj se zelo hitro izgubijo).
Isto je npr. z zlatimi verižicami – obe sta že pri krstu dobili verižici, a ju ne nosita, le kdaj pa kdaj si ju ogledamo. Nosili ju bosta pa takrat, ko bosta malo starejši in manj “leteči” – zdaj se namreč skoraj vsaka stvar, ki je obešena okoli vratu ali strga ali pa izgubi.
Jaz sem glede tega čudna – na majhnih punčkah mi uhani niso všeč, na majhnih fantkih se mi zdijo pa frajerski. K sreči je tu za malo zdrave pameti moj mož, ki mi hvala bogu ne bo pustil, da bi tamaučku dala murčka v uho 🙂
Tudi naša tavelka je dobila ob rojstvu uhane, in to tiste sorte s kamenčkom in rinkico spodaj, ki so meni najbolj nagravžni, kar se da.
Če si jih bosta želela, ko bosta v srednji šoli, se bomo pogovarjali.
Meni jih moja starša še takrat nista pustila. Luknjice sem si naredila,
ko sem prišla na faks. Celo takrat si jih morda ne bi, pa sem v eni zlatarni
blizu faksa videla takoooo lepe violinske ključe, da me je premagalo. Sem pač malo utrgana violinistka.
Midva sva to odločitev prepustila hčerki. Pri nekako petih in pol letih je izrazila željo, da bi imela uhane. Verjetno pa se ne bi odločila za prediranje ušes, če ne bi tega naredila tudi jaz. Tako sva družno odšle k zlatarju, najprej sem seveda morala na prediranje jaz. Povedala sem ji, da malo boli, ko se uhica predre, no pa je vzdržala. Sedaj nosi uhane tudi v šolo, le da zanjo izbirava le takšne, ki so majhni, ki se prilegajo ušesom, niso viseči, ne obročki. Tako ni nevarnosti, da bi ji kdo uhan dobesdno odtrgal. Se nam je pa že zgodilo, da smo uhane kupili na morju, potem pa je enega še isti dan izgubila v bazenu.
LP, Meti
Uf, samo uhančkov ne! Mi smo jih naši dali, ko je dopolnila 7 let. Pol leta je prosila zanje. Sama ne nosim nakita in mi ideja ni bila nič kaj všeč. Na koncu sem popustila.
Pa je bilo narobe. Ob prediranju ni bilo hudega, izbrali smo majčkene prilegajoče se uhančke. Ko smo jih zamenjali za medicinske, se je začela kalvarija. Najprej je v bazenu (ko je hodila na plavanje) 2x izgubila zatič, ki uhančke drži. Nato ji je uho zateklo, se zagnojilo, okrog uhančka so se navili laski. In to kljub temu, da sem ji uhančke in uho redno čistila s kamilicami in 70% alkoholom. Vsi smo jokali, ko smo uhanček vlekli ven, ker je tako bolelo….groza vam rečem.
lp
Alenka
p.s: Ima še katera mamica težave s punčko, ki se lišpa? Sama sem uspešno prebrodila fazo “preoblačimo punčke”, na fazo “mami a lahko grem k frizerju in si dam delat vodno trajno” pa nisem bila pripravljena:)
Gedenova !
Naša ravno preizkuša fazo ‘bi bila rada princesa’ pa bi jo verjetno z veseljem vzeli medse rdeči noski ( klovni zdravniki). Že nekaj dni hodi okrog z rdečim noskom, ‘podplutimi’ očki in obrobljenimi usti, ker si je izbrala za ličenje kar svoj komplet flomastrov in jih ne spravim dol. Saj tako z enih petih metrov skoraj ni opazit :). Jaz bom morala v akcijo za učinkovit odstranjevalec nenavadnih ličil.
Lep pozdrav, Tanja
Sem kategorično proti uhanom (pri otrocih in pri odraslih), pa tudi proti drugim oblikam “prebadanja”.
Pri otrocih sem imela, žal, možnost videti zagnojene ušesne mečice, pretrgana ušeska, pa amputacije.
Sama nimam prebodenih ušes in sem globoko hvaležna materi, da ni eksperimentirala z mano.
Nina