Spoštovani,

tast (65) je bil pred slabim letom dni operiran na prostati. Urin mu je nekaj časa nekontrolirano uhajal, na to pa ga je lahko kontroliral vendar je bilo uriniranje kar precej pogosto.Po nekaj mesecih se mu je sečevod popolnoma zaprl, šel je na širjenje. Sedaj urinira normalno, vendar na 15 min, ponoči vsako uro. Vnetja nima, uporablja tudi higienske predloge. Se kdaj situacija tako izboljša, da bo lahko spet normalno kontroliral urin in hodil na stranišče kot zdravi ljudje? Bi pomagale kakšne vaje? Hvala za vaš odgovor.

Spoštovani!

Operacij na prostati je veliko vrst – ene so za nerakavo prostato (na primer transuretralna resekcija benigne prostate…), druge pa za rakavo prostato.
Problemi z uriniranjem po operaciji prostate so zelo različni in nastanejo iz povsem različnih vzrokov. Nekaj primerov. Lahko se sečnica na katerem koli delu (kjer je bila operirana ali pa drugje) zoži. Lahko je mehur vzražen zaradi kakšnega drugega razloga in ne zaradi operacije prostate. Lahko je mehur bolan (ozdravljivo ali neozdravljivo, nerakavo – npr. sladkorna bolezen in druge ali rakavo). Lahko je problem v uhajanju vode kot posledici operacije.

V tujini se nekateri urologi ukvarjajo samo s problemi uriniranja po operacijah prostate. Pri nas je subspecializacija v urologiji še v povojih – smo premajhni. Vseeno lahko ponudimo marsikaj – tudi operacije. Najprej pa so seveda potrebne preiskave – meritev pretoka urina, cistoskopija z oceno kapacitete mehurja, urodinamske preiskave. Šele potem je mogoče reči, za kaj gre in predlagati ukrepe – zdravila ali posege. Tako uriniral kot je prej seveda ne bo nikoli. Odvisno od tega kakšno operacijo je imel, kaj je bil cilj operacije (npr. odstraniti raka ali pa zgolj omogočiti življenje brez urinskega katetra – cevke zaradi zapore vode) in kaj natančno je sedaj problem (kar se ugotovi s preiskavami), pa je mogoče pomagati, da bo uriniral bolje ali pa, da bo lahko socialno bolj ali manj sprejemljivo živel (pa najsi to pomeni kateter, stomo, plenice ali operacijo s katero bo zmanjšal število predlog, vložkov na enega dnevno, kar se šteje kot uspeh in zadovoljivo stanje). H kontroli uriniranja namreč prispevajo živci, mehur, prostata, mišice zapiralke in sečna cev. Če je mehur že nepovratno okvarjen (na primer zaradi sladkorne bolezni), potem operacija prostate ne vpliva bistveno na slabšanje stanja, ki je običajno v starosti. Takole na pamet pa seveda ni moč reči ničesar. Pomembno je, da sam bolnik hoče spremembo. Če pa pride na pregled k urologu in na vprašanje, kako je, odgovori, da v redu – potem seveda ne more pričakovati, da mu bo urolog ponudil številne preiskave itd. Če pa pove, da s stanjem uriniranja ni zadovoljen in je pripravljen napraviti karkoli – preiskave in dodatne operacije, da bi se stanje izboljšalo, šele potem je mogoče, da se najprej ugotovi natančno kakšno je stanje in na osnovi tega se lahko oceni, kakšne so možnosti.
Važno je, da se preveri, da se ni ponovno zaraslo. Možnosti za to so cca. 50%. Če se to dogaja, je ena od možnosti, da si poskuša sam vzdrževati odprto uretro (kateter Easycat si sam vstavi npr. 1x tedensko) – tako balansira med zapiranjem sečnice in posledičnim draženjem ter nezmožnostjo praznenja mehurja.
Vsekakor bo imel redne kontrole, da se preverja, da je sečnica dovolj odprta, nato pa bo potrebno poiskati ravnotežje med uriniranjem in zapiranjem, tako da bi čimmanj uhajalo in bi hkrati tudi lahko mehur praznil. Povrnitve v mladost pa medicina ne omogoča.

Lepo pozdravljeni!