uganda
Pozdravljeni!
Veliko je bilo že povedanega o cepljenju v Afriki.
Pa če še enkrat vprašam, mislim,da ne bo prehudo.
V začetku januarja grem v Ugando (jezero Bunyonyi), kjer bom pretežno tudi bival eno leto.
Katera cepljenja, kje in koliko stanejo?
Baje so v Trstu 2x cenejša za Hep B in rumeno mrzlico kot v LJ, za antimalarike pa ne gre drugače kot v LJ. Je vse to res?
lp matjaž
Spoštovani!
Potrebno je cepljenje proti rumeni mrzlici, ki ga v Sloveniji izvajajo na Inštitutu za varovanje zdravja i(IVZ) in na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kopru (ZZV). Uganda namreč leži na za rumeno mrzlico endemičnem pasu. Natančne cene cepljenja ne vem, še nedavno se je gibala okoli 9400 SIT.
Močno vam priporočam cepljenji proti hepatitisoma A in B. Zaradi slabih higienskih razmer je hepatitis A v deželi endemičen; delež prebivalstva, okuženega s hepatitisom B pa znaša od 6 do 10%. Ker boste tam bivali dolgo, je najbolje, da se cepite s kombiniranim cepivom A in B skupaj. Shema cepljenja je (0, čez 1 mesec, čez 6 mesecev), pred odhodom pa morate prejeti vsaj 2 odmerka cepiva. Cena 1 odmerka kombiniranega cepiva na ZZV Ljubljana je 13.300 SIT. Če se boste odločili samo za cepljenje proti hepatitisu A, je cena cepljenja z 1 odmerkom cepiva 12.020 Sit. V tem primeru se morate cepiti vsaj 14 dni pred odhodom, drugi odmerek pa boste prejeli 1 leto po prvem.
Uganda leži na obrobju t.i. meningitičnega pasu, kjer se od novembra do aprila pojavljajo epidemije gnojnega meningokoknega meningitisa. Če boste živeli v tesnem stiku s področnim prebivalstvom (bivanje in spanje v istih prostorih), vam svetujem, da se proti bolezni cepite. Cena cepljenja z enim odmerkom cepiva proti meninkoknemu meningitisu na ZZV Ljubljana stane 5600 Sit.
Od ostalih cepljenj vam zaradi slabih higienskih razmer svetujem še cepljenje proti tifusu. Cena cepljenja na ZZV Ljubljana je 4900 Sit.
Cen cepljenj v sosednji Italiji, žal, ne poznam. Vem edino to, da nekatera cepljenja (npr hepatitis A, rumena mrzlica) za svoje državljane subvencionira država in so zato mnogo cenejša kot sicer. Stroške cepiva krije država, uporabniki pa plačajo le zdravstveno storitev.
V Ugandi je, kot pa najbrž že veste, potrebna še antimalarična zaščita.Ttveganje za okužbo obstaja tako v urbanih kot neurbanih področjih. Priporočena antimalarična zaščita je Meflokin (Lariam) ali diksiciklin (Vibramycin).
Pozdrav!
Nina
Spoštovani!
Vse 4 bolezni so težke bolezni.
HEPATITIS A
Hepatitis A, epidemična zlatenica, je nalezljiva bolezen, ki se prenaša z blatom. Povzroča jo virus, ki okvari jetrne celice. Čas od okužbe do izbruha traja 15-50 dni, najpogosteje 28-30 dni. Bolezen poteka s povišano telesno temperaturo, utrujenostjo, izgubo apetita, slabostjo, bolečinami v mišicah in sklepih, bolečinami v trebuhu. Bolnik ima lahko le nekatere od navedenih znakov. Po nekaj dneh se pojavi zlatenica (porumenele so zlasti očesne beločnice). Dva do štiri dni pred pojavom zlatenice postane bolnikovo blato svetlejše, seč pa temnejši. Zlasti pri otrocih okužba pogosto poteka neopazno – brez kakršnihkoli kliničnih znakov ali se izraža le v blagi obliki brez zlatenice!
Bolezen traja približno 6 tednov in praviloma ne pušča posledic. Pri nekaj procentih bolnikov se razvije t.i. fulminantni hepatitis, ki je pogosto smrten. V tem primeru gre za obsežno vnetje jeter z nekrozo. Hepatitis A je lahko zelo nevaren za nosečnice, kronične bolnike, podhranjene in izčrpane osebe, ki naj se ob pojavu obolenja v družini posvetujejo s svojim zdravnikom ali zdravnikom specialistom epidemiologom na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana.
POJAVLJANJE, NAČIN OKUŽBE IN PRENOS BOLEZNI
Izvor bolezni je bolnik, ki klice izloča z blatom. Bolnik postane kužen že v inkubacijski dobi – teden ali dva pred pojavom kliničnih znakov, kužnost je tedaj celo največja. V deželah s slabimi higienskimi razmerami se bolezen pojavlja zgodaj v otroštvu in je večina odraslih oseb imunih. Povsem drugače je v razvitih državah, kjer imamo dobre higienske razmere: urejene vodovode, nadzor nad proizvodnjo in prometom živil, osveščeno prebivalstvo. Tu obolevajo posamične odrasle osebe in otroci – zlasti potniki, ki potujejo v dežele z nizkim higienskim standardom, in družinski člani obolelih oseb. Okužimo se s kontaminirano hrano (školjke, jagode, …), ki je nismo dobro oprali ali toplotno obdelali, vodo ali z umazani rokami. Bolezen se lahko razširi v epidemijo, če je vnesena v kolektive otrok, ki niso prekuženi (v vrtce, šole).
PREPREČEVANJE BOLEZNI
Bolezen učinkovito preprečujemo s cepljenjem in ustreznimi higienskimi ukrepi.
Ker se virus izloča z blatom, moramo misliti na vse možne poti prenosa iz črevesa bolnika v usta bodočega bolnika. Pri tem mislimo na direkten prenos – stik z bolnikom in na indirekten prenos z okuženimi živili, vodo in predmeti ( preko igrač), brisač.
Uspešno preprečevanje širjenja bolezni je odvisno od higienskega režima doma, kolektiva, zlasti pa od bolezenskih navad posameznikov. Ker majhen otrok še ne more in ne zna sam skrbeti za osebno higieno, je dolžnost staršev in osebja, da ga stalno nadzoruje in vzgaja.
HEPATITIS B
Tudi hepatitis B povzroča virus, ki okvarja jetrne celice. Klinična slika je podobna kot pri hepatitisu A, smrtnost pa 1 do 3%. Na žalost pri okužbi z virusom hepatitisa B lahko pride do trajnega nosilstva in več kot 5% svetovne populacije je okuženih s tem virusom. Trajno nosilstvo pogosto povzroči kronično vnetje jeter, cirozo in karcinom jeter, kar seveda vodi v prezgodnjo smrt..
Virus hepatitisa je prisoten v visokih koncentracijah v krvi, pa tudi v semenski tekočini, vaginalni sluzi in slini pri ljudeh z akutno okužbo.
Virus se prenaša s spolnimi odnosi ali preko ostrega predmeta na katerem je okužena kri.
V svetu živi okrog 350 milijonov kroničnih nosilcev VHB, od katerih jih skoraj 1 milijon vsako leto umre zaradi posledic bolezni.
Okužbo s hepatitis B virusom preprečujemo s splošnimi preventivnimi ukrepi, z ukrepi za posebej izpostavljene skupine prebivalstva (zdravstvene delavce, ki so poklicno izpostavljeni) intravenske uživalce drog, promiskuitetne osebe itd. Eden od najpomembnejših zaščitnih ukrepov je cepljenje proti hepatitisu B.
Cepljenje proti hepatitisu B je pri nas obvezno za otroke, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole. Cepljenje je obvezno tudi za vse neimune družinske kontakte obolelih oseb oziroma oseb, ki so nosilci virusa, kot tudi za neimune osebe, ki so se poškodovale z ostrim, krvavim predmetom in za zdravstvene delavce.
Potnikom v mednarodnem prometu priporočamo cepljenje, če za daljši čas potujejo v dežele z visoko incidenco hepatitisa B: podsaharsko Afriko, Srednji Vzhod, Kitajsko, Jugovzhodno Azijo, Haiti, Dominikansko republiko in področje Amazonke.
RUMENA MRZLICA
Je virusna nalezljiva bolezen. Prenašajo jo komarji. Bolezen je dobila ime po zlatenici, ki se pogosto pojavi pri tej bolezni zaradi vnetja oziroma poškodbe jeter.
Pojavlja se v nekaterih predelih Afrike in Južne Amerike oziroma v t.i. endemičnih področjih.
Bolezen večinoma poteka v zelo mili obliki. V 15% se pojavi mrzlica z visoko temperaturo, glavobolom, bolečinami v mišicah in trebuhu, ki jih spremlja slabost in bruhanje. Tem znakom lahko po treh ali štirih dnevih sledi zlatenica, notranje krvavitve, koma in v 50% smrt.
Pred boleznijo se zaščitimo s cepljenjem in zaščito pred komarji. Priporočajo ga vsem potnikom na endemična področja rumene mrzlice (v nekaterih državah je cepljenje celo obvezno).
V Sloveniji cepljenje proti rumeni mrzlici izvajata le Inštitut za varovanje zdravja in Zavod za zdravstveno varstvo Koper.
Cepi se z eno dozo cepiva. Mednarodno potrdilo o cepljenju prične veljati deseti dan po cepljenju in velja deset let. Otroke lahko cepimo praviloma od devetega meseca dalje.
MENINGOKOKNI MENINGITIS – gnojno vnetje možganskih ovojnic in možganov, ki ga povzroča bakterija Neisseria meningitidis.
Je akutna bakterijska bolezen, ki poteka z vročino, intenzivnim glavobolom, slabostjo, pogosto tudi bruhanjem, otrplim tilnikom, lahko tudi izpuščajem. Pogosto se pojavita tudi delirij in koma. Smrtnost znaša med 5 in 15%. Po preboleli bolezni ima 50% ljudi trajne posledice: motnje koordinacije, koncentracije, dihanja, gluhost, slepota, ohromitve, epilepsija, …
Bolezen se širi kapljično. Razširjena je povsod, zlasti pa v t.i. meningitičnem pasu v podsaharski Afriki, v Nepalu in Indiji ter v nekaterih področjih Saudske Arabije.
Proti bolezni se lahko zaščitimo s cepljenjem. Cepljenje priporočamo potnikom, ki potujejo v predele podsaharske Afrike, romarjem, ki potujejo v Hajj ali Umro v Saudski Arabiji oziroma potnikom v Nepal. Cepljenje priporočamo zlasti v primeru, če se potniki zadržujejo na teh območjih daljši čas in imajo tesnejše stike z domačini.
Lep pozdrav!
Nina