Dragi starši!

Ste preveč skrbni starši in se obremenjujete z učnim uspehom svojih otrok ali jih prepustite toku in se sami spopadajo z dobrimi in manj dobrimi ocenami. Vlagate veliko svojih moči v učenje z njimi ali to obvladajo sami? Se vaši otroci zmorejo sami naučiti snov – recimo v 4 razredu ?
Zanimajo me vaše izkušnje, ker nimam več občutka ali se preveč ali še premalo ukvarjam s šolo?
V teh časih , ko odličnjaki poganjajo kot gobe se večkrat zamislim koliko starševskega truda in ambicij je v učnih uspehih njihovih otrok. Sama ne stremim k popolnosti svojih otrok , pa se z njimi kljub temu veliko učim.
lp Lea

Menim, da odličen ali slab učni uspeh ni nujno posledica sodelovanja ali nesodelovanja pri otrokovem učenju. Je pa dobro, če otroka naučiš, kako se mora učiti in narediti stvari za šolo, da ima kasneje “zicleder”. Meni je to v srednji šoli in na fakulteti vedno manjkalo, ker se mi v osnovni šoli ni bilo treba nikoli truditi in učiti se za uspeh.

Imam prvošolčka. Torbo prinesejo domov samo ob koncu tedna, tudi naloge večinoma naredijo že v šoli. Vsak dan skušam izvedeti, kaj se je dogajalo v šoli (ni vedno lahko). S samo šolsko snovjo se niti ne ukvarjam, veliko pa skupaj bereva, listava po knjigah, delava različne poizkuse, opazujeva, se pogovarjava … in se skupaj poglabljava v stvari, ki ga zanimajo.

Skoraj identično temo sem včeraj odprla jaz z naslovom Učenje z otrokom. Pri nas imajo vse torbe, zvezke in knjige vedno v šoli in jih nikoli ne nosijo domov (oz. le po želji). Z mano se starši niso nikoli učili, smo se pa večkrat pri meni učili ali delali težje naloge (fizika, matenatika) skupaj s sošoci.
S svojimi otroki se nikoli ne učim, vedno pa sodelujem na roditeljskih sestanskih in govorilnih urah.
Pozdrav!
Nina

Ej to pa sploh ni pogojeno z zicledrom če mene vprašaš. Zicleder je samo beseda, ki pove ali ima otrok (mladostnik) voljo do učenja ali ne oz. ali so njegove ambicije usmerjene v šolske obveznosti ali ne. Lahko se starši na vse pretege trudijo otroku vcept zicleder ampak če bojo zanemarjali vse njegove druge obšolske dejavnosti in želje se zna zgodit da bo otrok odklanjal “zicleder” ker se mu ne bo zdel pomemben. Za zicleder je treba vlozit energijo, ki pa jo v takem primeru nezadovoljstva vlagaš drugam. Predvsem enostranska vzgoja pripomore k temu, da v kasnejših letih nimaš “zicledra”. Občudujem tiste, ki se znajo sami motivirat, ampak to vsekakor ni zicleder.

LP, miki

Rada bi samo nekaj dodala: po mojem OSEBNEM MNENJU otroci na razredni stopnji niso realno ocenjevani, zato pa imamo odlicnjakov na tone. Morda so zato bolj motivirani, kljub temu menim, da bi v 4. razredu 8letke ocene ze lahko kazale Gaussa, ne pa da so otroci zgrozeni, ce ne pise pol razreda 5 in ce je v kontrolni nalogi naloga, ki ni bila eksplicitno predelana v soli. Kako pa naj potem preverjamo problemska znanja?

Sama s svojim prvosolcem precej delam tudi doma. Najprej zaradi tega, ker ima tezave s koncentracijo in je delo doma potrebno, potem zaradi tega, ker bi rada da se navadi rednega dela in na koncu zaradi tega ker oba ob tem uzivava (edino kar moram odsteti so vaje v branju..tam pa ne uzivava).

lp
Alenka

Tudi jaz s svojimi otroci delam doma in se sprašujem ali je ocenjen moj trud ali otrokovo znanje.Ker so trije otroci imamo ogromno dela in čim je eden malo zapostavljen se to pozna. Pa ne toliko pri znanju kot pri obliki zvezkov.LEPŠE PIŠI, NE PACKAJ,UŠESA…Potem pa se počutim, kot da sem sama odgovorna za vse, da sem jaz tista neodgovorna mati, ki se ne briga za sina.
Kar se pa učenja tiče- vsak ima svoje potrebe.V nižjih razredih pač spremljamo učno snov, se pogovarjamo in beremo. Sin,ki je v šestem razredu pa pričakuje, da bom preverila njegovo znanje in pomagala , če česa ne razume.

Se popolnoma strinjam. Jaz sem lani učila v 5 razredu in ko smo pisali test, je bilo “samo” 5 petic, tri enke, ostalo pa lepo porazdeljeno. Otroci so bili zgroženi, češ da se prejšnje leto skoraj vsi vedno pisali 5. Kam to pelje? Kar težko so se privadili na niže ocene, mnogi starš pa so s tem imeli se veče težve, kot otroci (s privajanjem, namrec).