Da se ne bomo več kregali, kaj naj kupimo, postavljam gornje vprašanje na tem mestu. Vsako leto pač učenci zberejo nekaj drobiža in učiteljici kupijo (to seveda naredimo starši) neko pozornost.
Kaj si želite dobiti?
Česa ne marate?
Bi se naj zahvalili vsem učiteljem, ki poučujejo v določenem razredu ali le razredničarki?
Kaj pa trenerjem in učiteljem v glasbeni šoli?

1. najraje nič, ker pa to ponavadi ni mogoče, je fajn, da zberejo skupaj in ne nosijo vsak nekaj posebej, ker potem s tem res nimam kam. Če že moram izbrati: nekaj uporabnega, potrošnega, kar je zanimivo, koristno…
2. ne maram česa neuporabnega, za v omaro, vaz, posod, slik, kozarcev…
3. definitivno vsem, s kakšnim cvetom…
4. tudi, z bonboniero…

Jaz se najbolj razveselim knjige!

Se pridružujem zgornjemu mnenju, najraje nič, stisk roke, pogled v oči in lepe želje za počitnice.
Če že, sem vesela rož z domačega vrta ali s travnika, a v mestu to gre težko in nekaterim staršem se to ne zdi primerno. Vesela sem bila misli, ki jih izberejo učenci in zapišejo v knjigo, lončnice, ki smo jo nato vzgajali v razredu. No, enkrat sem dobila dve brisački za roke in sta prišli zelo prav, kolegici so pa dali USB-ključek in ga je bila sila vesela. Lepo darilce je bilo uokvirjeno ogledalce, okvir so učenci sami poslikali. Zdaj je morda pozno, a včasih otroci povprašajo druge učitelje, če si njihova učiteljica kaj posebej želi ali če ima kaj rada (čokolado, druge sladkarije) in jim ta namigne. Če so spretni, pa lahko kdaj prej usmerijo pogovor na to, da zvedo od učiteljice. Saj bo razumela in se bo pač igrala, da ne ve, za kaj gre. Slednje je bolj predlog za naslednje leto.
Knjiga je pa seveda zakon. 😉

Jaz pa ne želim nič! Najbolj srečna sem, če se otroci dobro razumejo med seboj ter občutek da smo spet naredili en velik korak skupaj, ter da sem jih nekaj naučila…predvsem spostovanja drug do drugega…

To mi največ pomeni, ne rabim rož, še manj kake zlatnine, mogoče kaka risbica-iskrena od kakega otroka, nekaj kar otrok sam iz srca izdela. To nekaj šteje…vsaj meni.

zakaj bi si pakaj želeleli … svašta, prosim vas, ne utrajte s taksnimi vprašanji

Miha56, če je 56 tvoja letnica,verjamem, da si vsega naveličan, če si učitelj in zato trosiš negativizem tukaj gori. Jasno, da si daril ne želite, jih pa vsako leto dobite! Vsaj v OŠ je tako. In zato vprašanje, da se izognemo neprijetnostim.
V SŠ se obdaruje samo razredničarko/ka, ki se potem kitijo z vikend paketi in zlatimi verižicami, na vse ostale učiteljice/lje pa se ponavadi pozabi tudi z zahvalo ali vsaj s tem, da bi se poslovili.
Hvala za odgovore!

Kar imenuj SŠ, kjer obdarujejo razrednika oz. razredničarko z vikend paketom ali zlato verižico!

Svoje delo imam rada in ga zato opravljam skolikorjemožnoveliko mero veselja, zagnanosti in truda. Zanj dobivam plačilo. Ali je primerno mojemu delu se nimam pravice tukaj opredeljevati.

Vsekakor pa od otrok ne pričakujem in ne želim nikakršnih daril med ali ob koncu šolskega leta. V nižjih razredih so me najbolj razveselile risbice, prisrčni in iskreni pogledi, objemi, stiski rok. Pri starejših učencih mi je dovolj že njihov pozitivni fit back.

Vem pa za vsako šolsko leto posebej, da vsem učencem oziroma vsem staršem gotovo nisem enako všeč in gabi se mi misel, da bi nekdo od teh s težkim srcem kaj prispeval zame ob koncu šolskega leta, ker bi to “moral” storiti.

Ponavadi to temo s starši načnem že na uvodnem roditeljskem sestanku.

tanjicka…tole se mi je pa zdelo ful zaigrano,nevem zakaj. Normalno da je vsakemu izmed nas vse to najbolj pomembno kar ste napisali. Saj ni nihče rekel da mu to ni veselje.Meni se pa zdi da je to zeeeloo lepo.Bravo učenci! S takšnimi dejanji spodbujajo izkazovanje čustev.In kadar dejanje to počne,potem sem jaz vedno za to!V tem ne vidim nič slabega tako kot se mi je zdelo da to vidite vi.Mislim, da se med poklanjanjem darilc ustvari posebna vez polna pozitivnih čustev in sami pluski letijo po zraki, radi se imamo,sproščenost,hvaležnost,spoštovanje,ljubezen in kaj še vse lepega se med tem dogodkom vse zgodi.In da ne omenjam potem ko darilo postaviš na vidno mesto v svojem domu…Tako si srečen,vesel in še bolj ceniš to kar počneš…

Do sedaj tega sploh ni bilo, šele npr. dve leti jaz to opažam. Je pa moj otrok enkrat fajn sitnaril, da bi rad nesel učiteljici vrtnico z domačega vrta, pa ji je, no potem se je pa vsako leto usulo in se mi je zdelo zelo nesmiselno zbirati npr. za zlatnino ali prevoz z balonom itd. Meni se to zdi predrago. Če sem lahko iskrena, mi meji že na podkupovanje učiteljev.
To, da si otrok sam nekaj izmisli, ok, kakšen zelo rad nariše risbo in proti temu nimam nič, npr. v nižjih razredih je tako, da se kakšna res dobra učiteljica otroku zdi tako fajn…kot mami ali pa kaj takega. In če mami nabirajo rože na travniku, jih hoče še učiteljici. Proti temu nimam nič.
Ampak ne vem no, to je lahko tudi strošek. Še posebej , če nenadoma pride otrok domov in hočejo določeni starši, da se zbira po 10 evrov najmanj, mi smo enkrat po 20. Poznam mamo, ki jih ima 11 , ja no, mi je pojamrala, da ji je težko dajati.

Od kdaj konkretno se to pojavlja, ker pred 10 imi leti tega ni bilo?

Poleg tega , če moraš – že ni od srca. In , če se s kakšno res ne ujameš, bi meni bilo to hinavsko. Pa se je dogajalo tudi to, za hrbtom so jo kritizirali, potem pa kupili zlato verižico in to eni učiteljici, ki je srčno rada imela otroke, ni pa marala daril in so jo s tem zelo ponižali in užalili.

To, kar je napisala tanjička – jaz ji verjamem, ker sem sama ista, poleg tega pa poznam še nekaj učiteljic (jaz ne učim), ki dejansko tako mislijo. Zakaj bi bilo to težko verjeti?

giggles – težko razumem, iskreno, se pa trudim, da bi razumela in sprejmem tvoje mišljenje, smo si drugačni, kajne? V tem ne vidim slabega. Samo kar me moti je to – da bi bilo vsaj enako spoštovanje, če učitelj prosi, da ne želi prejeti daril, da bi se to upoštevalo. Ne pomenijo darila vsem enako.
Mislim, lepo je, če učenci delajo to iz ljubezni do učitelja, ampak vidim, da dostikrat ni tako. Da je zadaj preračunljivost.
Preračunljivosti pa pri risbah ali mislih ravno ni, zato so mi darila v tej obliki uredu, tudi rože, kar je pa več pa – nikoli ne veš. Nekdo se lahko ob tem, če je skromen, prav neprijetno počuti, kljub najboljšim namenom. Kot staršu mi je več od tega, glede na moj karakter , težko oz. neprijetno dajati učitelju. Predstavljam si, da bi jaz učila in bi meni to dajali.
Upam, da sem znala pojasniti, kaj mislim ne da bi koga užalila. Sem si pa želela nekoč nekje povedati mnenje glede tega.

Me je pa vedno zanimalo, zakaj je to potrebno in od kod ta ideja, ki je dve leti praksa na šoli, ki jo poznam.

Ponavadi se je dajalo darila ob odhodu iz šole, ne vsako leto.

Tudi jaz sem poučevala 5 let- 3 leti OŠ, 2 SŠ (različne šole). Sedaj že 4 leta ne poučujem več. Darila, ki sem jih prejemala so bili predvsem rože- od tistih iz domačega vrta do lončnic. Sem tudi ljubiteljica rož. Na šolah v katerih sem jaz poučevala so učenci predvsem obdarovali razrednike v zaključnih razredih in letnikih.
Osebno meni ni važno darilo. V eni SŠ sem bila razrednik in so mi učenci na koncu šolskega leta podarili eno lončnico in zapeli meni eno ljubo pesem- in verjemite, da mi je slednje pomenilo več.
Mislim, da se učitelja s preveč dragim darilom postavi v zadrego. Meni več pomeni, da se po vseh teh letih lahko z bivšimi dijaki pozdravimo in rečemo kakšno.