Učbenik življenja je res zakon:-)

Kadar imam čas pokukam tudi na tale forum in preberem, kar me pritegne. Igor je v nekaj odgovorih priporočil v branje Kojčevo knjigo in seveda se m postala radovedna, enostavno sem jo morala prebrat. No zdaj imam nov cilj, moram jo imeti, ker pa se bližajo prazniki, mislim, da ne bo težav:-)

Vsakič, ko se peljem z otrokom proti zdravstvenem domu se spomnim na Igorjevo izjavo nekje spodaj na forumu, da enostavno misli parkirni prostor in ga dobi. Odkar delam to tudi jaz, ga dobim tudi jaz:-)

Ta teden sem imela precej težko situacijo s sosedo, ki išče prepir. Po dogodku sem slučajno ponovno naletela na Kojčevo knjigo in ko sem jo odprla, se mi je odprla ravno na poglavju o medosebnih odnosih… Dobila sem kar sem potrebovala.

Zakaj pišem vse to? Enostavno, začelo se mi je dogajati. Kar potrebujem dobim. V roke mi prihajajo knjige, ki mi prinašajo odgovore na vprašanja, srečujem ljudi, ki mi ta trenutek ustrezajo. Začelo pa se je, ko sem začela iskati in našla tudi ta forum:-)

Saj ni vse tako super, vem pa, da se moram še veliko naučiti in torej nimam kaj, to so moje lekcije.

čutim hvaležnost in v tej luči želim vsem dobro.

hvala Igor in lep pozdrav

darja

Tudi tebi, Darja, hvala! Izredno veliko nam pomenijo taki “feed back” prispevki, da sploh vemo, da pravilno delamo pravo stvar.

Darjica tudi jaz mislim, da ta knjiga ponudi svobodo človeku v našem svetu. Meni jo je tudi priporočil g. Igor. Najprej sem si jo v knjižnici izposodil, prebral, vrnil in kupil svojo v knjigarni. Večkrat jo vzamem v roke, pa prebiram. Sedaj se mi še porajajo vprašanja – je mogoče še kakšno nadaljevanje (drugih avtorjev) te-podobne literature, ki jo je g. Kojc ustvaril leta 1935. Prebral sem tudi Podzavest centrala moči ampak ne vem, no, … Jaz sem g. Igorja obiskal na njegovem domu iz zdravstvenih težav in ostal presenečen – šokiran, ko sem ga vprašal za račun. Pa pravi nič!! Čakaj malo, sem pomislil, kako nič. Ne vem koliko vseh “alternativni zdravilcev” sem dal skozi, porabil tako od palca več tisoč evrov, potem mi g. Igor pravi brez plačila! Z mano je porabil nekaj ur svojega časa in račun je bil nič. Sem vprašal, dam prostovoljno kot imajo nekateri poznani zdravilci navado. Ne, g. Igor pravi NIČ!
Igor hvala za takratno pomoč.

Martin Kojc, kot izreden vizionar iz prve polovice prejšnjega stoletja opozarja na pasti obremenitev sodobnega človeka. Njegova filozofija je tako blizu vzhodnjaški, da skoraj verjeti ne moreš, da v tistem obdobju ni bilo ne vem kakšnega pritoka informacij, ne iz Indije in ne iz Kitajske, dveh zibelk razvoja duhovnosti v svetu danes. Prav zato imajo dela Martina Kojca toliko večjo vrednost, ker so nastajala iz njegove prakse pri delu psihologa ob dogajanjih v Evropi tik pred II. svetovno vojno.

Večkrat sem že zapisal, da je UČBENIK ŽIVLJENJA nekakšen destilat njegovega življenskega dela. Pa vendar je vredno prebrati tudi njegovo POT K SREČI.

Tu ne bi priporočal preveč globoko filozofkih del. Za iskalce, ki so nekje na koncu začetka svoje poti pa vam lahko predlagam naslednja dela, kar po vrstnem redu, kot je zapisan:

1. Herman Hesse: SIDDHARTA ( vsponi in padci Brahmanskega sina, ko, daleč od doma, išče pot k sebi – Schopenhauer in teozofija sta obnovila Hessejevo zanimanje za Indijo… );

2. Paolo Coelho: ALKIMIST ( To je majhna knjiga z velikimi črkami in povzetkom, ki te utrdi v
prepričanju, da gre za še eno srčkano zgodbico za mladino. Napaka! );

3. Evald Flisar: ČAROVNIKOV VAJENEC ( Knjiga je sicer fikcija, saj je Guru Yogananda umrl, ko Flisar še pisati ni znal – zavedla je celo mojo učenko, ki je hotela spoznati Yoganando… Vredno prebrati zaradi primerjave percepcije lokalnega sodobnika, kot je Evald Flisar s preprostim podajanjem globoke resnice Paola Coelha…);

4. Deepak Chopra: SEDEM DUHOVNIH ZAKONOV ŽIVLJENJA ( Kljub “višji, globji” vsebini, prizemljena knjiga. Nazorno, preprosto in nevsiljivo opisuje razmerje med zavednim in nezavednim…branje vredno vsake sekunde našega časa . Litanije o bogastvu samo preskočite – knjiga je bila napisana za ameriško tržišče. Pač… ).

Veliko je še te literature, prevedene in neprevedene. Hrvaški in Srbski trg sta veliko bolje založena, v slovenščino pa veliko stvari ni bilo prevedenih – Slovenski založniki pač bolj stavijo na šolske in kuharske knjige… Pa vendar, za začetek bodi to dovolj. Ne prezrite dobrih slovendkih avtorjev, kot je n.pr. Vili Ravnjak ali Renate Ažman – ko se boste po prebiranju zgornjih del odločili za svojo smer iskanja pa se spet oglasite.

In hvala, g. Jože, za reklamo. Saj ne bi bilo treba….. 🙂