tumor na možganih
Jaz bi pa imela eno vprašanje. Kaj so vaši najbližji imeli tudi hude izpade jeze, agresije, žaljenje,… ker mi prestajamo tudi raka na možganih in ti izpadi nas kar naravnost iz dneva v dan šokirajo in spravljajo v obup. Čeprav vemo, da bolezen dela svoje so te stvari kar boleče za nas, sploh ker tega nismo v našem življenju nikoli doživeli. Skušamo nekako se napravit imuni, a so dnevi, ko ti pride do živega!
Vsaka vaša informacija bi mi ogromno pomagala, saj osebno ne poznam nikogar, ki bi bližnji preboleval tako težko in hudo bolezen.
mrkn
Iskreno sožalje tebi in tvoji družini. Težko si ljudje predstavljajo, kako bitko ste bili in jo bijete še naprej, sploh ker ste ostali z malimi otročički. Želim Vam veliko moči in poguma v vašem življenju
Tumor se lahko spreobrne in benignega v malignega.Prav tako se lahko zgodi,da se po operaciji benignega tumorja,ki se ga ne da ostraniti v celoti,postane maligni.
Sam imam benigni tumor(sodeč po Mri),velik 4x4cm.Odstraniti se ga ne bo dalo v celoti.Zdravnika v Lj in Grazu(nevrokirurga) sta mi rekla,da sem za nož,nisem pa urgenten,ampak od takrat je minilo že več kot dva meseca in začelo me je cukati v levi nogi(nekajkrat na dan,res čisto kratki “cuk”).Pred tremi meseci sem imel epileptični napad.V Mariboru mi je zdravnik(nevrokirurg) rekel,da se ga on ne bi dotikal.Zdravnik v Ljubljani,mi je rekel,da je to neodgovorno od zdravnika,ki mi je to rekel.To so vsi priznani strokovnjaki,mnenja pa različna kot noč in dan.
Življenje se je spreobrnilo na glavo.
Star sem 41 let,imam tri letno hčerko.Sploh si ne upam pomisliti na najslabše…
Ali je že kdo uporabljal oz. konzumiral olje iz marihuane(hemp oil),ki se ga veliko promovira na tujih straneh,v SLO še nisem zasledil?
LP
Kristijan
zanimiva stran bolnika, ki živi že preko 11 let z neoperabilnim tumorjem v glavi, brez kemoterapije in brez obsevanja:
pravi, da je srečen upokojenec.
Pozdravljeni. Brala sem malo ta forum in zanima me, če je še tu kdo dejaven in če ima kakšno podobno izkušnjo kot jo imam sama.
Sedaj sem sicer že v poznih dvajsetih, a sem se rodila z hidrocefelusom in bila operirana še pred svojim tretjim mesecem…vstavljena mi je bila tudi drenaža, da mi voda nebi zastajala.
V dobi osnovne šole sem bila trikrat operirana zaradi možganske tumorja, ki k sreči ni bil rakav, tako da nisem potrebovala kemoterapije ali obsevanja, bil pa je v velikosti pomaranče(tako mi je bilo rečeno).
Naj vse to začinim še z dokaj rednimi epi napadi in nemogočimi migrenami…
V zadnjih desetih letih sem spoznala že veliko raznoraznih invalidov in bolnikov, delujem po raznoraznih invalidskih organizacijah, a nikoli nimam “sreče” da bi spoznala koga, z vsaj podobno izkušnjo…
Pozdravljeni,
Poleg operacije, kemoterapije in obsevanja obstaja še kaj manj invazivnega in bolj učinkovitega. Treba je samo poiskati in poskusiti. Medicinske gobe, eterična olja, zdravilna zelišča, energijska medicina in še kaj bi se našlo. Medicinske gobe povzročijo, da rakaste celice naredijo samomor, ustavijo in zmanjšajo rast rakavih celic…. Na Vzhodu zdravijo telo, ne raka. Rak nastane v zakisanem telesu. Treba je študirati in poskušati. Včasih je treba prevzeti odgovornost in poskusiti. Bolje, kot da vam nekdo, ki vam veliko pomeni, umre, pa bi mu lahko pomagali. Res ne vem, zakaj se ljudje počutimo tako nemočni pred rakom. Če zdravnikom ne uspe, nikjer ne piše, da vam ne more uspeti. Treba je samo preštudirati in razumeti… Težava je v nas samih, v naših prepričanjih, da smo nemočni in odvisni samo od zdravnikov. Ko bomo spremenili to prepričanje, se lahko marsikaj zgodi.
Treba je iskati in brati in ukrepati. Vse to lahko počnete vzporedno z medicinskim zdravljenjem. Nikjer ne piše, da morate nemočno gledati in čakati, kaj se bo zgodilo….
Nekdo je nekje rekel: “Nevednost nas lahko celo ubije.”
Breda