tumor
Draga teja16,
kljub temu, da raka razvrščamo v neke predalčke (tip raka, stadij raka itd.), se vsak bolnik na to bolezen drugače odziva. Ni torej nečesa, kar je “normalno”; je pa nekaj, kar je npr. najpogosteje. Ne vem, za kakšen tumor gre in kje v možganih je ta tumor, koliko je sicer bolezen napredovala v telesu bolnika, ali se prehranjuje normalno, je pri zavesti, ali se zaveda okolice okoli sebe in se nanjo odziva, ima motnje gibov ali dihanja – vse to so temeljni podatki, da bi lahko približno vedeli, kako se bolnikova bolezen kaže. Ker vse kaže, da opisujete resnično osebo, ne vem, zakaj je ne obiščete. Navežite stik z družino, v kateri je bolnik, ponudite svojo pomoč. Sicer pa lahko vprašanje, kakšen je ta bolnik, zastavite svojcem.
Lepo vas pozdravljam,
Irena
Stvar je v tem, da je ta prijatelj, ki ima tumor v glavi)in so ga zdravniki zaradi razraščanja tumorja odpisali. Domov so ga poslali umret.Ker se dogajajo čudne stvari( bolečine so manjše, govori , oziroma ima fleše, o stvareh iz preteklosti-ko ga sploh še ni bilo)
me zanima, če je to normalno , če se to dogaja tudi pri ostalih bolnikih, ki umirajo. Ali je normalno, da je njegov urin rdečkaste barve.Je to mogoče zaradi kemoterapije, ki jo je imel pol leta.Tudi dlesni ima čudne, umijejo mu zobe, čez pol ure pa že dobi bele obloge na dlesnih. Shujšal je že 20 kil, ker skoraj nič, oziroma nič ne poje. Vse kar da vase je sladkan čaj.
Draga teja16,
sama nimam nobenih izkušenj pri spremljanju umirajočih bolnikov in videla sem jih le malo, zato bodo nekatera vaša opažanja morda pokomentirali drugi obiskovalci foruma. Druge stvari, ki jih opažate, se da pojasniti. Bele obloge na dlesnih se pojavijo ob pešanju imunskega sistema (gre za pretiran razrast glivic). Urin lahko obarva že samo sled krvi, pri čemer lahko prehajajo rdeče krvničke v urin zaradi okvare ledvic. Dojemanje bolečine je zapleten mehanizem, vendar lahko nanjo tudi vpliva tumor sam in ga spremeni. Včasih pa bolnik resnično ne čuti bolečine, saj je ta odvisna tudi od tkiv, ki jih je rak zajel (bolijo npr. zasevki v kosteh). Pomanjkanje apetita in hujšanje opažamo pri bolnikih z napredovalim rakom zelo pogosto. Zelo pomembno je, da bolniku zagotovimo dovolj tekočine (še bolje, seveda, če z njo lahko zaužije nekaj kalorij), da preprečimo dehidracijo. Zaznavanje bolnika je lahko spremenjeno, s pojavom vtisov, tudi spomninov, ki se mu sploh niso zgodili. Dokazali so, da naš spomin sestavljajo tudi npr. deli pripovedi drugih ali deli knjig ali filmov, ki jih “posvojimo” in imamo za svoje lastne.
Lepo vas pozdravljam,
Irena
Mama je bila operirana v Celju za maligni melanom CLARK IV Breslow, nominalne oblike, globine 3,7 mm (na desnem uhlju). Ker niso odstranili dovolj zdravega tkiva, so se metastaze razširile na bezgavke (8) od sluhovoda navzdol. V Ljubljani so ji ponovno operirali premalo operiran tumor na uhlju in odstranili vse maligne bezgavke. Stara je 75 let in je bila zelo aktivna in v dobri fizični kondiciji. Sedaj ima določenih 28 obsevanj na aparatu 5 na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Lepo prosim za nasvet, kako se ravnati po obsevanju vratu (prehranjevanje in ublažitev posledic obsevanja) ter ali obstajajo kakšna zravila za preprečevanje nadaljnega razvoja rakastih celic.
Lepo prosim za pomoč, za kar vam bom zelo hvaležna!
HVALA
Draga Cvetka!
Več o malignem melanomu boste izvedeli, če kliknete na gumb iskanje in vnesete “maligni melanom”. Veliko smo že pisali o tem raku na forumu, hkrati pa se redno oglašajo tudi (bivši) bolniki s svojimi dragocenimi izkušnjami, sklenila so se tudi že nekatera znanstva in prijateljstva.
Verjetno vam bodo prišli prav nasveti, ki sem jih napisala tukaj:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=1631&t=1631#reply_1631
(zlasti točka 5!)
V povezavi z malignim melanomom smo omenjali tudi zdravljenje z interferonom. Ker se slednji ni izkazal pri zdravljenju, ga ne prejemajo vsi bolniki. Več o tem boste prav tako izvedeli s pomočjo uporabe iskalnika.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Včeraj smo pokopali mojega očeta, ki je umrl zaradi metastaz na možganih. Žarišča raka v telesu niso zdravniki nikoli odkrili, po vseh preiskavah so ga poslali domov. Od prvega napada do smrti je minilo 8 mesecev.
Oče ni dobival nobenih zdravil proti bolečinam, nikoli ni dajal znakov, da ga karkoli boli. Že po nekaj mesecih je ohromel po levi strani in pred dvema mesecema prenehal kontorlirati izločenje. Največje težave pa je imel z dihanjem in ponavljajočimi se pljučnicami. Na koncu smo ga, po nasvetu zdravnikov, hranili z mešanico surovega jajca in kisle smetane z malo sladkorja – kar bi naj bilo izjemno hranljivo. Dajali smo mu sadne kaše in visoke odmerke matičnega mlečka in brokolina, zaradi česar je imel do konca izjemen tek in sicer zelo dober fizični izgled. Vozili smo ga tudi na bioterapije v Podčetrtek, kar je nanj delovalo na kratek rok zelo pozitivno.
Vendar na koncu vseeno ni bilo pomoči.
🙁