Jasno. v resnici je moški nimajo ;))))

Strogo ločevanje med prirojenim in privzgojenim v resnih znanstvenih krogih nikoli ni bilo tako splošno sprejeto kot pri ljudskih psihologih. Vsaka stvar, ki se jo privzgoji, mora imeti najprej temelj v prirojenem. Ne da se iz vsakega človeka narediti vrhunskega znanstvenika/umetnika/športnika/filozofa, prav tako se ne da iz vsakega človeka narediti mučitelja v taborišču. Vsa živa bitja, ki živijo v skupnostih, imajo prirojen temelj za socialno čutenje, kakor spada tako empatija kot pogojno rečeno občutek za pravičnost. To v resnici ni nič novega in nič revolucionarnega, da so živali, zlasti sesalci, sposobne tvoriti kompleksne socialne odnose (vključno z večino variacij seksualnosti, ki jih poznamo ljudje). Nekateri ljudje si pač že stoletja bildajo ego s tem, da smo ljudje kobajagi neka povsem avtonomna bitja, ki z živalskim svetom razen grobe biologije nimamo ničesar skupnega in smo zato v vseh pogledih neskončno nad živalskim svetom – ta filozofija v praksi podpira krutost do živali in neodgovorno lastništvo domačih živali.[/quote]
imaš prav, ne da se iz vsakega človeka narediti nekaj kar ni, se pa da narediti (skoraj) iz vsakega človeka mučitelja…seveda je to oddvisno od tega ali lahko tak človek za svoje početje pričakuje zasluženo kazen, če ni kazni smo lahko ljudje prave živali( s tem seveda žalim živali, pa vseeno) ampak pustimo to…v bistvu me bega prvi del stavka ko pišeš o prirojenih in privzgojenih lastnostih pri živalih, s tem se dotikaš samega bistva živali, ko dajemo ljudje z “vzgojo” ( učenje, selekcioniranje,..) živalim etiketo in lastnosti ki jim v njihovem bistvu
ne pritičejo; namreč za razvoj človeštva je bilo bistvenega pomena udomačitev živali, s tem so se seveda živali iztrgale iz njihovega naravnega okolja in postale gospodarska dobrina, blago kot vsako drugo ( pač doktrina ,cilj opravičuje sredstvo), seveda so v tem procesu postale človeku ene vrste bližje kot druge ( psi, mačke, no nekaterim tudi ovce, baje)) in s tem se dotikam tvojega zadnjega stavka, neodgovorno lastništvo domačih živali…..po mojem prepričanju je vsako lastništvo nad domačo živaljo neodgovorno, namreč, kdo od nas ima pravico imeti oblast nad živaljo, ji onemogočati stike z njeno vrsto, ji odvzemati potomce, jih vzrejati za prodajo, jih voditi in razkazovati na raznih rastavah,…tako kot ima človek pravico, da živi s svojo vrsto, naj imajo živali enako pravico..ne glede na to, kako lepo kdo skrbi za svojo domačo žival, ji dela krivico in škodo, ker jo sili, da živi z vrsto ki ji ne pripada , s človekom….svoji k svojim…pač, malo kvaziznanstvenega razmišljanja ljudskega psihologa..

kdorkol ti je to rekel se laže)))

Ajde, nemogoče 😮

:)))))

Strogo ločevanje med prirojenim in privzgojenim v resnih znanstvenih krogih nikoli ni bilo tako splošno sprejeto kot pri ljudskih psihologih. Vsaka stvar, ki se jo privzgoji, mora imeti najprej temelj v prirojenem. Ne da se iz vsakega človeka narediti vrhunskega znanstvenika/umetnika/športnika/filozofa, prav tako se ne da iz vsakega človeka narediti mučitelja v taborišču. Vsa živa bitja, ki živijo v skupnostih, imajo prirojen temelj za socialno čutenje, kakor spada tako empatija kot pogojno rečeno občutek za pravičnost. To v resnici ni nič novega in nič revolucionarnega, da so živali, zlasti sesalci, sposobne tvoriti kompleksne socialne odnose (vključno z večino variacij seksualnosti, ki jih poznamo ljudje). Nekateri ljudje si pač že stoletja bildajo ego s tem, da smo ljudje kobajagi neka povsem avtonomna bitja, ki z živalskim svetom razen grobe biologije nimamo ničesar skupnega in smo zato v vseh pogledih neskončno nad živalskim svetom – ta filozofija v praksi podpira krutost do živali in neodgovorno lastništvo domačih živali.[/quote]
imaš prav, ne da se iz vsakega človeka narediti nekaj kar ni, se pa da narediti (skoraj) iz vsakega človeka mučitelja…seveda je to oddvisno od tega ali lahko tak človek za svoje početje pričakuje zasluženo kazen, če ni kazni smo lahko ljudje prave živali( s tem seveda žalim živali, pa vseeno) ampak pustimo to…v bistvu me bega prvi del stavka ko pišeš o prirojenih in privzgojenih lastnostih pri živalih, s tem se dotikaš samega bistva živali, ko dajemo ljudje z “vzgojo” ( učenje, selekcioniranje,..) živalim etiketo in lastnosti ki jim v njihovem bistvu
ne pritičejo; namreč za razvoj človeštva je bilo bistvenega pomena udomačitev živali, s tem so se seveda živali iztrgale iz njihovega naravnega okolja in postale gospodarska dobrina, blago kot vsako drugo ( pač doktrina ,cilj opravičuje sredstvo), seveda so v tem procesu postale človeku ene vrste bližje kot druge ( psi, mačke, no nekaterim tudi ovce, baje)) in s tem se dotikam tvojega zadnjega stavka, neodgovorno lastništvo domačih živali…..po mojem prepričanju je vsako lastništvo nad domačo živaljo neodgovorno, namreč, kdo od nas ima pravico imeti oblast nad živaljo, ji onemogočati stike z njeno vrsto, ji odvzemati potomce, jih vzrejati za prodajo, jih voditi in razkazovati na raznih rastavah,…tako kot ima človek pravico, da živi s svojo vrsto, naj imajo živali enako pravico..ne glede na to, kako lepo kdo skrbi za svojo domačo žival, ji dela krivico in škodo, ker jo sili, da živi z vrsto ki ji ne pripada , s človekom….svoji k svojim…pač, malo kvaziznanstvenega razmišljanja ljudskega psihologa..[/quote]

… si se osredotočil na udomačene živali (in nekateri so mnenja, veš, da so to edine živali, ki so se v danih, izrojenih okoliščinah nadvlade ljudi edine uspele tako prilogoditi, da bodo vsaj preživele … pa četudi le kot hrana ljudem ali njihova družba) …

… ampak govora je o širšem kraljestvu živali. Sloni, delfini, volkovi … v naravi!

Pred desetletji je bil pravi bum, ko je izšla knjiga o tem, da imajo živali čustva. Da sloni jokajo, žalujejo za mrtvimi … tudi jasno zgodbe divjih živali v živalskem vrtu (tam so jih imeli bolj pod drobnogledom) … pa opice v ujetništvu (mladič, ločen ali zavržen od mame, shira in usahne brez dotika tako kot človeški otrok (primeri iz ruskih sirotišnic)) … in še in še je tega.

Ne bo šlo, da bi vse zreducirali na vzgojo ali pri živalih na dresuro. Res so stvari tudi vrojene …

Tukaj pozabljaš eno stvar – da svet ni idealen. Človek je skozi stoletja določene živalske vrste udomačil za lastne potrebe (hrana, varovanje, družba). Svet, kot smo ga podedovali, ni idealen, ni brezmadežen, ampak danes se moramo v okvirih, ki so nam jih zapustili naši predniki, truditi narediti najboljše možno. Za udomačene živali danes ni odgovorno, da jih v imenu t.i. svobode vržemo nazaj v divjo naravo, ker so v resnici veliko bolj prilagojena na bivanje z ljudmi kot v divji naravi. Ne trdim, da ti procesi niso reverzibilni, vendar domačega mačka ali psa ali pujsa ali krave ne moreš jutri vreči na cesto in prepustiti usodi. Ljudje imamo za udomačene živali odgovornost, ker smo jih mi udomačili.

Tu je že prej zašlo da krščanstvo trdi da živali nimajo duše. To ni res. Živali nimajo duha. Dušo pa imajo. To velja od nekdaj.

aja ups možno…….sam sej ne moreš vedet, ali imajo duha ali ne?..če imamo mi, imajo tudi one…ali obratno

Tu je pa ta razlika med človekom in živalskim svetom. V krščanstvu gre predvsem za Sv. Duha, ki ga je Kristus poslal po tem ko je šel v nebesa. In nekako velja da živali s Kristusom nimajo nič skupnega. V duhu seveda sploh ne. Potem je ostalo dokaj logično. 🙂

kaj imaš pa ti s kristustom skupnega?…….drgač pa si je krščanska vera itak velio stvari zmislila…….krščanka vera trdi, da živali nimajo duha, sej men se tudi zdi, da ga jaz nimam, pa sem človek

Naj se vmešam v polemiko o duhu in duši z novičko novejšega datuma (resnična zgodba z grozljivim ozadjem in, žal, ena mnogih v zgodovini človeštva):

http://24ur.com/novice/svet/sibirsko-deklico-vzgajali-psi.html

Kdo ima v tej zgodbi več duha in duše?

Res človek?

Bibib in zdaj name sikaš?

Tadej, dejstva, samo dejstva:

‘5-letno sibirsko deklico vzgajali psi in mačke …’

Mislim?!!!

ne, na krščansko vero

drgač pa to, da so psi, volkovi, sloni…skrbeli za najdene dojenčke je že splošno znano :)..jaz sem slišala velik takih zgodb

Vprašali si kaj imam skupnega s Kristusom. Po njem smo ustvarjeni.

Hmm… a lahko malo bolj razložiš tole?

Sploh glede na dejstvo, da ljudje obstajamo že kar dolgo časa pred njim?

Veš kaj – kaj kdo ima in kako to uporablja ni eno in isto.

Če tako gledaš bi lahko rekla tudi to, da razni zločinci marsičesa nimajo, kar pa ne drži. Samo uporabljajo (po splošnih merilih) narobe – ali celo sploh ne.

Veš kaj – kaj kdo ima in kako to uporablja ni eno in isto.

Če tako gledaš bi lahko rekla tudi to, da razni zločinci marsičesa nimajo, kar pa ne drži. Samo uporabljajo (po splošnih merilih) narobe – ali celo sploh ne.[/quote]

Trdim, da živali imajo dušo (naj je ta individualna ali kolektivna je le stvar polemike – duša pa ostaja duša), da so prežete z duhom tako kot ljudje (tako kot vse, kar je – če naj bi bil duh povsod), da premorejo čut za moralo, imajo čustva, poznajo primarne etične principe in ja, da šele razvijajo um, čeravno (who are we to judge?) …

Vse to torej imajo! Živali in ljudje. In tudi vse živali tega, kar imajo ne uporabljajo, tako kot vsi ljudje ne.

So nam (evolucijsko – fizično in duhovno) tik za petami, pa vendar se včasih zdi, da nekateri primerki živali precej prekašajo mnoge ljudi, in da nekateri primerki ljudi, stopicljajo daleč za mnogimi živalmi.

Eto, tako mislim.

Sem na nek način zaključila z istim kot ti, pa vendar v štartu (slutim po tvojem prvem stavku), da nisva bila istih misli (verjetno še vedno nisva).

Hmm… a lahko malo bolj razložiš tole?

Sploh glede na dejstvo, da ljudje obstajamo že kar dolgo časa pred njim?[/quote]

Ne draži ga, drugače pa odprita drugi temo ali preko zs. tadej je pač občutljiv na to temo, kolikor mi je poznano.

No ja pri dejstvih se radi zapletamo. Pa naj bo, Kristus je namreč od vekomaj in od učlovečenja. Ne bi rad preveč kompliciral ker bom kaj narobe povedal. To izhaja nekako iz tistega “Nekoč je bila beseda. In beseda je bila pri Bogu. In beseda je meso postala”. Tako je Kristus večen in hkrati se je rodil pred 2000 leti.

Vsekakor po njem imamo duha, moralo, oblast in skratka vse.