HAI!
No da ne boste samo ženske pisarile na tem forumu.
Hvala Bogu imam enega otroka-sina, 10 let! Ko pa sva načrtovala z ženo drugega pa se je zalomilo.
Najprej preiskave pri njej-vse OK. Nato pa jaz in se ugotovi, da imam jaz komaj 10% semenčič OK (pazi: v normalnem zdravem izlivu semena je takih nad 25%-nikdar 100%). Šok, žalost jok!
No, seveda to ni konec sveta-še sam doktor dr. Zorn je dejal, da tudi s takim semenom lahko spočnem otroka. Pa ni šlo, mislim po naravni poti.
In potem tiste zoprne preiskave pri ženi za inseminacijo. Pregledi, zbadanja-predvsem pa tiste muke po čakalnicah, ko ne veš koga bi pogledal, koga boš srečal, kako te opazujejo….Da o tistemu boksu za oddajo semena ne govorim. Kup ene narejene prijaznosti in hlinjenja!
No po vseh mukah v zvezi s pregledi in oddajo semena sva dobila datum za inseminacijo. Pa žena ni več zmogla tega, enostavno ni bila pripravljena na to. Potem pa se je zgodilo po naravni poti, da je zanosila. Obisk pri dr. Zornu (bil je peti teden nosečnosti), ki pove, da če bo vse v redu se bo izkazalo po sedmem tednu. Pa ni bilo-vse je bilo mrtvo in je morala žena na umetno prekinitev nosečnosti. Od tega bo že več kot pet let. Kot kaže bova ostala pri enem otroku- nimava moči za te kroge pri doktorju. Najhujše pa je to v zraku, da nama ni šlo v redu, pa tudi ženini občasni očitki, da zaradi mene nima še enega otroka.
Torej:
NIKDAR V ŽIVLJENJU ČLOVEKA Z ENIM OTROKOM NE VPRAŠAJ ZAKAJ IMA SAMO ENEGA OTROKA. To boli.kAJ VEŠ, KAKŠNE BOLEČINE IN MUKE SE SKRIVAJO V TEM-NE POVZROČAJ ŠE NOVIH! Danes ni več tistih egoističnih meščančkov, ki so zaradi lastnega ugodja imeli samo enega otroka.
tOLIKO, MOGOČE SE ŠE KAJ OGLASIM

Ja, to imaš pa prav, nikoli se ni dobro spuščati v število otrok v neki družini. Sploh v tem času ne, ko gredo trendi k družinam z veliko otrok. Vsaj tako se mi zdi.

Vsaka čast in hvala družinam z več otroki, res je trend tak. KAR JE POPOLNOMA PRAV! Ampak včasih se mi zdi, da na družine z enim otrokom gledajo kar malo postrani-kot, da to ne bi bila prava družina. Saj pravim vsa ta vprašanja zakaj tako (samo pri enem otroku) so moreča za starše in tudi za otroka.

Martin, ne obremenjujta se več s tem. Imata enega zdravega otroka in to je velik dar. Pri meni je šlo brez težav in imam dva čudovita otroka. Sama pa sem bila edinka in ko sta se starša končno odločila, da bi imeli še enega otroka (stara sem bila 11 let), ni in ni šlo. Potem sta po letu dni preračunavanja cikla…. opustila to misel in se sprijaznila z enim otrokom. In šli smo na morje. In devet mesecev kasneje sem dobila sestrico (13 let razlike).

Mislim, da je bolje biti zadovolen s tistim, kar imaš in če potem pride še kaj je krasno, če pa ne, pa je tudi vredu. Kaj pa drugi o tem mislijo pa ni pomembno

Martin, ne sekiraj se preveč!

Blagor ti, ker imaš vsaj enega. Si predstavljaš, kako pa naju gledajo, ko sva že nekaj let poročena, imava svoje stanovanje, kar dobri službi, vikend…., stara sva 31 in 33 let… otrok pa še nimava. Čisto vsi najini prijatelji že uživajo družinsko življenje. Midva pa še ne. Nikomur, razen staršem še nisva povedala in verjemi, da blazno zaboli, ko naju na piknikih in drugih srečanjih stalno nagovarjajo za otroke. Kdaj bosta pa vidva kaj naročila… Poglej, kako ti paše dojenček… Joj, ubijala bi takrat. Jaz se pa narejeno smejem in se zgovarjam na faks, ki ga delam. Bedno, bedno, bedno! To šele boli !!!!!

Bodi vesel, da imaš vsaj enega in čuvaj ga ter lepo se imejte!

Zakaj prijateljem ne povesta. Potem vaju ne bi spraševali takih stvari in bi bili pikniki in družinska srečanja manj boleči. Vsaj jaz tako mislim. Imam namreč sodelkov, ki ni mogla zanositi a nam tega ni prikrivala in ko je pri 42 letih dobila v posvojitev teden dni starega dojenčka smo se z njo vsi iskreno veselili. V času poskusov pa smo jo seveda podpirali, se z njo pogovarji in jo poslušali.

Mislim, da za 1x ne bom delila svoje nesreče s “prijatelji”. Dovolj je, da vedo starši. V službi tudi ne želim govoriti o tem, ker poznam primer moje sodelavke. OBRUSILI SO SI GOBCE, nimam drugih besed!

Enako velja za prijatelje. Žal danes pravih prijateljev ni več. Vseh je ena sama tekma. Zvedeli bodo, ko se res ne bo več dalo skrivati! Da bi ti vse razložila, bi lahko pisala, pisala, pisala.

Jaz nikoli ne sprašujem, zakaj ima kdo samo enega otroka.Vem le to, kako mene boli, ko me trikrat na teden kdo prijazno vpraša, ja kaj pa vidva čakata. No, žal nimam niti enega.Seveda so pa prijazni firbci praviloma taki, ki imajo sami otroke. Vem, da nočejo prizadeti, boli pa vseeno a ne.

Draga Taja!
Verjamem da imaš res prave argumente za svoje mišljenje. Mogoče jaz v vseh ljudeh vidim preveč samo dobro in bom tudi kdaj razočarana (tudi jaz sem imela težave in sem 2x zanosila s pomočjo klomifena).
V službi pa predvidevam da smo s puncami redek oddelek, ki se medsebojno zelo dobro razume, si pomaga in ne opavlja za hrbtom (kar lahko preberem na forumih) in ki z veseljem pridemo v službo, saj vemo da imamo tu prijateljice, s katerimi se lahko pogovorimo o vseh privat in službenih zadevah.
Želim ti veliko sreče in sonca v življenju

Tudi moški morate biti močni in prestajati raznorazne muke.
Moj je imel velike probleme z oddajo semena. Leta 98 mu je sicer komaj uspelo
( izvidi so bili dobri), lani pa sva bila naročena za inseminacijo in moral bi na ponoven pregled. Večkrat je poizkusil pa ni mogel zaradi psihe. Jaz ga popolnama razumem, sestra pa ga je vprašala ko ji je nazaj prinesel prazen lonček, če se dela norca.Neverjetno.
Dr. Medenovo sem prosila, če lahko še enkrat poskusiva samo z odnosi in je dovolila. Tokrat nama je uspelo in zelo sem vesela, da mu ni bilo potrebno na še bolj mučne postopke.Če bi lahko, bi vse naredila sama samo da ne bi trpel, pa seveda ne gre.
Moški, res sočustvujem z vami.
Ženine občasne očitke vzemite kot njene psihične težave, kar pride zraven.Tega seveda ne misli resno, saj ve, da tudi vam ni lahko.

Ej, thanks! Zlata si!

Uf, ko tole prebereš pa res kar malo nuca! Veš, da so to NARAVNE STVARI-ZARADI TEGA NISI NIČ DRUGAČEN!, to se dogaja tudi drugim!
Lep dan še naprej!

Pozdravljen Martin, lepo, da se nam oglasi tudi predstavnik ”močnejšega” spola.Kot pravijo tudi druge, bodi srečen, da imaš vsaj enega otroka, saj ne, da ti zavidam (no ja malo že), ampak vse bi dala za enega otroka in prav nič me ne bi brigalo, kaj si drugi mislijo o številu mojih družinskih članov. Kar se pa žene tiče: ni najbolj pravična; saj si poskusil in šel na preiskave (kar se mi zdi, da bo pri mojem možu kar problem, še posebej, ker ve, da je problem pri meni). Srečna naj bo, da te ima,
pozdrav, Rosana

Draga dekleta ceprav malo pozno vam bom vseeno pizkusil odgovoriti na vprasanja kako se pocuti moski.
Ko sva se z zeno odlocila za zdravljenje nisem poznal nikogar, ki bi ga lahko karkoli povprasal o postopkih v veziumetne oploditve. To je bil moj prvi problem ker takrat se ni bilo tega foruma in tudi drugih ne. Ko sem prisel na GK v LJ. sem imel obcutek, kot da vsi gledajo samo mene in se mi posmehujejo kot glej ga ta pa ima meglo v j… Seveda to ni bilo to. nato prvi sok oddaja semena za test. Odides v sobico 3x3m in veselo na delo. Saj ne da nikoli nebi delal veselja sam sebi ampak le 2m oddaljen od cca50 ljudi me je ubil, predvsem moj ego -mojega veseljaka ki kar ni in ni bil pripravljen za akcijo.No na koncu mi je vendarle uspelo pa vendarle ne v popolni erekciji.Tako so pregledi prisli do konca in prisla je IVFmicro.V cakalnici nas je cakalo priblizno 20 moskih in seveda ravno toliko zensk.Pred menoj so vsi prisli iz sobe v najdalj 15 min vendar mene moj korenjak zopet ni ubogal, in moral sem ostati v sobi25min- zopet na silo.
Potem cakanje, ki ga vse prav dobro poznate. Moram reci, da sem zeni vseskozi stal ob strani tako da dom zakljucka nosecnosti ni ne pospravljala stanovanja ne obesala perila in tudi kaj drugega sem ji tudi naredil. Ni mi zal.Naj povem, da sem vseskozi pogresal razgovor se z kaksno osebo z istimi tezavami vendar moski o teh problemih NOCEJO govoriti. P S z zeno sva mesec pred postopkom pila caj rdece smrdlicke,ki je pomagal tako nama kot tudi vsaj se desetim parom,ki pred tem niso imeli srece. Dobi se v vsaki lekarni in gapijeta oba vsako jutro na tesce vsaj dva dcl. Poizkusite ne bo vam zal.

LP: fric

SE opravičujem, še nekaj sem pozabil.
Res je da zenske ZELO trpite fizično in to vam tudi priznavam, vendar kot sem že rekel ve se imate o svoji problemih vsaj komu izjokati moški, ki pa mora biti zeni v oporo pa mora največkrat vse obdržati zase in TO boli ker te prične najedati od znotraj

LP.

Avtor: fric ()
Datum: 03-06-02 21:50

Draga dekleta ceprav malo pozno vam bom vseeno pizkusil odgovoriti na vprasanja kako se pocuti moski.
Ko sva se z zeno odlocila za zdravljenje nisem poznal nikogar, ki bi ga lahko karkoli povprasal o postopkih v veziumetne oploditve. To je bil moj prvi problem ker takrat se ni bilo tega foruma in tudi drugih ne. Ko sem prisel na GK v LJ. sem imel obcutek, kot da vsi gledajo samo mene in se mi posmehujejo kot glej ga ta pa ima meglo v j… Seveda to ni bilo to. nato prvi sok oddaja semena za test. Odides v sobico 3x3m in veselo na delo. Saj ne da nikoli nebi delal veselja sam sebi ampak le 2m oddaljen od cca50 ljudi me je ubil, predvsem moj ego -mojega veseljaka ki kar ni in ni bil pripravljen za akcijo.No na koncu mi je vendarle uspelo pa vendarle ne v popolni erekciji.Tako so pregledi prisli do konca in prisla je IVFmicro.V cakalnici nas je cakalo priblizno 20 moskih in seveda ravno toliko zensk.Pred menoj so vsi prisli iz sobe v najdalj 15 min vendar mene moj korenjak zopet ni ubogal, in moral sem ostati v sobi25min- zopet na silo.
Potem cakanje, ki ga vse prav dobro poznate. Moram reci, da sem zeni vseskozi stal ob strani tako da dom zakljucka nosecnosti ni ne pospravljala stanovanja ne obesala perila in tudi kaj drugega sem ji tudi naredil. Ni mi zal.Naj povem, da sem vseskozi pogresal razgovor se z kaksno osebo z istimi tezavami vendar moski o teh problemih NOCEJO govoriti. P S z zeno sva mesec pred postopkom pila caj rdece smrdlicke,ki je pomagal tako nama kot tudi vsaj se desetim parom,ki pred tem niso imeli srece. Dobi se v vsaki lekarni in gapijeta oba vsako jutro na tesce vsaj dva dcl. Poizkusite ne bo vam zal.

LP: fric