tudi mojega očeta ni……več
Pozdravljeni!!!
Čutim , da moram tole napisati.ker edino vi veste kako mi je.14.8. mi je umrl oče za rakom prostate.Umrl je na onkološkem oddelku,povsem sam v sobi..in to me muči!!!!!!
Ob 9.50 je poklicala zdravnica ,da je oče ravnokar preminil.Ob 11 sva z mami prišli tja…bil je pokrit z rjuho..še topel,jaz sem ga bozala in ga poljubila,mu naročila naj me obišče v sanjah….in res skoraj vsak dan ga sanjam in ga sprašujem če je živ on pa mi reče da seveda sm živ.
Jutri je pogreb in res ne vem kako bo …ne morem jsti čutim nekakšno otopelost tudi jokam ne.Ko ga sanjam sem presrečna ko se zbudim me prav pomiri, ampak še vedno me grize da je umrl sam da se nismo poslovili ,čeprav vem da je to skoraj nemogoče.
Bila sem zelo navezana nanj in res ne vem kako naj se t tem spopadem!!!
Vem da me razumete tukaj zato mi pomagajte prosim…..počutim se otopelo in hkrati živčno..
lp.Mateja
Kako lepo je brati, da ima ena hčerka tako topel odnos s svojim očetom. Tudi jaz imam svojega očeta zelo rada. Moj je sicer še živ, a sem ga tudi skoraj izgubila. Imel je raka, a ga je preživel. Nikoli pa seveda ne veš, kdaj se lahko vrne in jaz sem pripravljena. No ja, na smrt ljubljenega človeka nisi nikoli pripravljen.
Morda ti bo pomagalo zavedanje, da sta imela ljubeč odnos z očetom in da je to največje bogastvo, ki si mu ga lahko dala. Bila si super hči in prav gotovo je bil ponosen nate. In to mu še vedno lahko daš. Da živiš tako, da bi bil on ponosen nate, prav vsak trenutek svojega življenja. To je dediščina, ki ti jo je dal, tvoja osebnost, ki je v veliki meri plod njegovih prizadevanj.
Res da se nisi mogla posloviti od njega, ker je umrl precel nenadoma, a nisi ti kriva za to. Sicer pa morda tudi on ne bi želel takega poslavljanja. Mnogi moški so taki, da ne marajo bolečih sloves. Spominjam se gospoda, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo, umrl pa je šele tedaj, ko so se njegovi hčerki neke težke razmere tako uredile, da je lahko normalno zaživela. Isto nenadoma, brez slovesa. Kot da bi na nek način pomirjen sam pri sebi dejal: “Tako, zdaj pa lahko mirno odidem, ko vem, da je ona v redu.” Morda je tudi tvoj oče tak človek, da je želel oditi v samoti in se je neizbežni smrti raje prepustil tako, kot pa da bi zraven gledal vaju z mamo, kako trpita. Ne vem, oprosti, če se motim. A sigurno si on ne bi želel, da se ti sedaj s tem obremenjuješ.
Draga Mateja, želim ti veliko uspeha v življenju, bodi še naprej čudovita očijeva hči in mu s tem dajaj čast vse dni svojega življenja.
Če ti bo pa zelo hudo, pa le še kaj napiši, zato smo tu…
Meni je tudi lansko leto umrl oče od raka na črevesju. Midva z sestro sma sicer bila z njim do zadnjih trenutkov njegovega življenja. Ko je umrl se mi je od srca odvalil kamen takoj mi je postalo lažje pri srcu, ko sem videl da ne trpi več od bolečin. Mama je rekla, da je imel ob sebi tisto kar je imel najraje. Njegovo trplenje se je sicer nehalo začelo pa se je najino z sestro oz. od vseh nas doma še bolj intezivno pri meni. Samo ne glede na to kaj se je potli vse dogajalo z menoj ne bi zamenjal za nič na svetu, samo da sem bil pri očetu.
Mateja ti se nič ne sekiraj zaradi tega dvomim da bi tvoj ati hotel videti, kako ti je hudo. Jaz sem tudi bil zelo navezan na očeta, če glih tega nisem kazal. Naučil me je marsikaj kar bom v življenju rabil, od njega sem pridobil marsikere vrednote na katere sem ponosen.
Po eni strani ti povem boljše da nisi bila z njim na koncu, ker je to zelo huda izkušnja. Meni so se še dolgo oz. še vedno odvijajo prizori od njegovega zadnjega dne. In super je da se ti v sanjah prikazuje. Jaz včasih gledam prav slike z namenom, da bi lahko ponoči sanjal o očetu.
Jaz sem se težko s tem spopadal, in tako je trpela tudi moja punca, česar po par mescih več ni zdržala. Zato ti toplo priporočam psihoterapijo, ker res pomaga, da se pogovoriš z nekom ki te razume.
Lp
Vem, da odgovor ni bil namenjen meni a me je pomiril. Od očetove smrti ga prosim naj mi da znak, da je v redu😭 vsaj malo bi se pomirila😭 ko smo se peljali na pogreb, je bilo lepo sončno vreme, vmes med dvema oblakoma pa mala mavrica..mene je očetova smrt šokirala saj je bila nepričakovana, podnevi nekako funkcioniram zaradi družine a ne gre😭 imam tablete a rada bi se pomirila na naraven način