Moj problem je sledeči in sicer star sem 22 let in še nisem imel resne veze,zdaj pa kot da bi me preganjala neka “biološka ura” ali kako naj se izrazim,si nenormalno želim vstopiti v nek resen odrasel partnerski odnos,vendar problem nastane pri večih dejavnikih,prvi je ta,da nisem ne vem kako družaben in se ne udeležujem takih dogodkov,na katerih naj bi imel največ možnosti,da bi spoznal dekle svojih let,pripravljeno na vezo.Drugi in seveda še preej večji problem pa je,da sem grozno izbirčen(tako kar se tiče karakterja potencialne partnerke,kot tudi samega fizičnega izgleda).V zadnje pol leta se mi je 2x zgodilo,da sem bil v situaciji,ko sem mislil,da sem zdaj pa le spoznal dekle,ki mi ustreza,vendar sem na koncu vedno dobil “košarico”.

Sam pri sebi vem,da sem še daleč od kakega idealnega moškega(sploh kar se tiče karakterja in ambicioznosti:D),po drugi strani,pa imam sam zelo visoke zahteve kar se tiče nasprotnega spola.Mi znate kaj pametnega predlagati oz. svetovati,v katero smer naj se spustim,ena možnost je,da se sprijaznim,da “sanjske ženske”(se pravi karakterno in vizuelno blizu popolnosti,zaradi moje izbirčnosti) jaz nikoli ne bom imel(vsaj tako je moje mnenje trenutno)in se sprijaznim s “tolažilno nagrad” in tako poizkušam zgraditi en normalen odnos,ali naj še naprej upam in sanjam,ter se borim in čakam,da bo morda mi pa le uspe nekoč dobiti takšno,ki mi bo pisana na kožo?Zadnje čase že opažam,da imam določene simptome depresije oz. nekega nelagodja,zapiram se vase(še bolj kot sicer),jezen sem na celi svet,čedalje več jem,spim sicer še vedno zelo dobro,po zadnjih dveh zavrnitvah s ženske strani,sem vedno jokal nekaj dni ipd.

Za lažjo predstavo bom napisal,še nekaj o svojem karakterju,nisem preveč družaben(kot že omenenjo),in sem tudi raje doma kot v družbi(vsaj momentalno imam tako obdobje),se zapiram vase,sicer pa na veliko ljudi gledam zviška,malo je dovolj dobrih za mojo družbo,o sebi imam precej visoko mnenje(sicer ne o karakterju:D),glede razgledanosti in fizičnega izgleda(to je sicer relativno),težko se tudi vključujem v slabo poznano družbo in se lahko dovolj(za kak intimnejši stik)odprem šele dobro poznanim ljudem.Lahko bi rekel,da me preveva en tak občutek,da je malo ljudi dovolj dobrih za mojo družbo.

Kar se pa tiče partnerke pa iščem ravno nasprotje sebi,oz me privlačijo precej drugačne ženske od mene,in sicer razgledane,simpatične,nasmejane,samostojne ipd.

No za kakršen koli nasvet oz. analizo ali pa napotitev k pravilnim smernicam,bi bil zelo hvaležen

Pero22,

Moj nasvet je, da se ne obremenjuj z neko biološko uro. Čas je relativen, kar pomeni, da vsak izmed nas živi v svojem prostoru in v svojem lastnem času. Ure so le zato, da smo prisilno sinhronizirani. In ta prisilna sinhroniziranost, povzroči pri marsikaterem veliko stresa. Zato sami sebe začnemo silit v nekaj, za kar velikokrat nismo pripravljeni.
Iščeš partnerko, ki bi ustrezala tvojim željam, torej, da bi bila popolna, saj bi nadomestila tvoje pomanjkljivosti, ki jih pri sebi ne maraš.
Zato iščeš partnerko, ki bi izpolnila pomanjkljivosti, da bi lahko sebe bolj maral, saj bi bila partnerka neke vrste podaljšek tebe.
Ampak takšne partnerke ni, zato ker je ne boš imel rad zaradi nje same, ampak zaradi sebe.
Zato tudi omenjaš, da si zahteven, saj iščeš nek ideal, ki bi izpolnil tvoje lastne slabosti.
Ker seveda idealnih partnerjev ni, si nezadovoljen. Ker nočeš biti nezadovoljen, se zapiraš vase, da bi se zaščitil pred nadaljno nezadovoljnostjo. S tem pa spet nisi zadovoljen, ker nimaš partnerke….torej začaran krog.
Kaj naredtiti ?
Ne išči partnerke..ne išči nekoga ,ki bo izpolnil vse to, kar pri sebi pogrešaš….Vse to najprej najdi v sebi..Ko boš s sabo zadovoljen in se imel rad, bo prišla tudi partnerka….

Robi.

Mogoče imaš nerealna pričakovanja? Mislim, da na ljudi ne moremo gledati zviška, saj nihče ni popoln. Seveda pa nekomu, ki je izobražen in razgledan bolj ustreza družba s podobnimi znanji, saj se le na ta način lahko pogovarjaš in komuniciraš. Nekateri pač imajo še bolj nezrelo mišljenje, drugi so že bolj zavedni. Smo zelo različni. Krog ljudi s katerimi se družiš si lahko izbiraš sam. Mogoče preveč gledaš na tisto sanjsko podobo, ki si si jo ustvaril v glavi. Če si z nekom je pomembno predvsem kakšna osebnost je, videz ni tako pomemben, seveda mora obstajati neka privlačnost, ampak ta verjetno nastane tudi na podlagi pogovora in spoznavanja človeka. Da bi bila neka oseba popolnoma po tvoji meri in bi se z vsem o njej strinjal…to ne obstaja.

Najprej moraš ugotoviti ali se ta tvoja “vzvišenost” opazi, saj bi to dekle verjetno odbilo, če bi imela občutek da je manjvredna. Zavedati pa se moraš, da tudi niso vsi pri teh letih zagreti za resno zvezo. Najbolje, da pač skušaš osebo spoznati in potem vidiš ali si jo vzljubil ali je zgolj prijateljstvo ali se z njo vidiš v prihodnosti ali ne, ali prevladujejo lastnosti, ki so tebi ljube ali pa se ne stinjata o ničemer nasploh.
Vsakega človeka nekaj zanima in se v to bolj poglablja in je tako na nekem področju bolj razgledan na drugem manj. Fizičen izgled – na koncu bomo vsi stari in zgubani, ostane le notranja podoba in znanje.
Mogoče je problem tudi, da mediji preveč vplivajo na naš pogled na lepoto in iščemo nerealnost ter pozabljamo na pomembnejpe stvari.

zdravo pero22,

odločila sem se, da ti napišem par besed. tudi jaz štejem toliko let kot ti, in čeprav sem že kar nekaj časa v zvezi, se še vedno včasih vprašam, če je to res “to”, ali je kje kdo, ki je še bolj meni pisan na kožo. na misel mi pride naslovnica knjige “Formule ljubezni” gospoda Milivojeviča, ki je pod naslovom napisal: “Ne izgubljajte časa z iskanjem popolne ljubezni.” ali nekaj takega. mislim, da je v tvojem primeri dobro, da se vprašaš, kakšno dekle sploh iščeš. popolno? take ni, kot tudi ne popolnega fanta. vem, da bo slišat zlajnano, pa vseeno: nihče ni popoln. ja, nihče ni popoln, ali pa je popoln čisto vsak – z vsemi slabostmi, napakami, šibkimi točkami. dobro je, če se tega zaveš in začneš ljuditi opazovati, spoznavati in ceniti skozi to prizmo – ne kot seštevek čimveč takih lastnosti, ki si si jih ti napisal na neko nevidno listo, pač pa seštevek plusov in minusov, ki so pri tej osebi pač edinstveni. kot neko celoto, ki je v vsakem pogledu vredna ljubezni. ocenjevanje ljudi na podlagi tega, ali so “dovolj dobri” za tvojo družbo ali ne, te po mojem mnenju ne bo vodilo na pravo pot.
kar malo grobo si napisal, ko sprašuješ, ali naj se sprijazniš s tolažilno nagrado. uh, si predstavljaš, kako bi se ti počutil, če bi ti nekoč tvoja bodoča punca rekla, da si sicer v redu, ampak daleč od njenega ideala in te ima bolj kot ne za tolažilno nagrado?! mene bi to zelo prizadelo, in mislim, da marsikatero dekle tudi, zato nikar ne podleži takemu razmišljanju – take reči zelo prizadanejo in ranijo. jaz osebno verjamem, da se dva, ki postaneta par, ne le privlačita v erotičnem smislu, pač pa se privlačita na neki višji ravni – se začutita. tako tudi mislim, da ti tvoja intuicija oz. instinkti lahko sami povedo, kdaj je kaka oseba “tista ta prava”, kdaj pa kaj več od prijateljice ne moreš pričakovat. ljubezen zna zelo zadeti, in ponavadi takrat, ko to najmanj pričakujemo. mogoče se ti zdi, da gre zopet za enega od klišejev, a se mi zdi, da se v praksi kar potrjuje. gotovo bo tudi tebe zadelo, ko jo boš zagledal na drugi strani sobe, ne pa le sešteval pluse vseh drugih in premišljeval, katera bi bila še najbližje tvojemu idealu. ljudje nismo predmeti, ki bi se lahko kupovali, pač pa enovita, skrivnostna, čudovita bitja, ki si zaslužijo spoštovanje. poskušaj tudi ti spoštovati punce ne le kot potencialne partnerke, pač pa kot ljudi, ki so vsak zase celota in svoj poseben svet. potem boš mogoče s katero zaznal tudi tisto nekaj več. po mojem mnenju je spoštovanje in sprejemanje človeka takšnega, kot je, osnovni pogoj, predpogoj, da sploh lahko govorimo o resni partnerski zvezi. z idejo, da si ti nekaj več, večina drugih pa manjvrednih, da bi bili v tvoji družbi, boš težko našel človeka, ki bi bil s tabo pripravljen deliti svoj najbolj intimen svet. edino, če ti ni zelooo podoben – ampak najbrž si ne želiš take partnerke, hm?
pa še besedo okrog družabnosti: tudi jaz sama nisem pretirano družabna. rada grem s kom na kakšno kavo, v kino, ali pa na kak izlet v hribe, in to je to. tako tudi poznam in spoznavam ljudi, ki počnejo podobne stvari kot jaz. logično. spet se vprašaj, s kom si želiš biti. če bi rad bil z dekletom, ki ji je smisel življenja žurati na najbolj odštekanih zabavah, potem se začni udeleževat takih zabav – ker boš tam gotovo imel več priložnosti, da spoznaš tako dekle. vse je odvisno od tega, kakšne “vrste” ljudi si želiš imeti v svojem krogu socialnih stikov. udeleževati se nekih orto hudih družabnih zadev samo zato, ker to pač počnejo mladi in ker je to kul, pa še kakšno bom mogoče tam spoznal, po mojem mnenju ni najboljša rešitev. početi moraš pač stvari, ki so tebi resnično všeč in ki te resnično polnijo z zadovoljstvom, pa ni vrag, da ne boš naletel na enako misleče ljudi, s katerimi se boš dobro razumel in kjer boš gotovo našel tudi svojo sorodno dušo.

upam, da ti je katera od idej blizu in da se lahko kje vsaj malo najdeš. 😉

be well!