Tudi invalidom na vozičkih se ne godi bolje kot gluhim
Sem invalid, paraplegik, na elektromotornem invalidskem vozičku. Ker sem invalid od rojstva, nimam praktično nobenih pravic, kar pa je zelo zelo nehumano. Tisti invalidi, ki so postali invalidi v vojni ali pa pri delu, prejemajo ogromna invalidska nadomestila, jaz pa ne prejemam nič. Poleg tega tudi v naših društvih ni vse tako kot bi moralo biti. Naše društvo zapravlja milijone, da se tisti invalidi, ki se lahko ukvarjajo s košarko, ukvarjajo s košarko in trošijo energijo. Ne ostane pa jim nič denarja za resnično socialne programe. Tako si moramo npr. stopniščno dvigalo, prilagoditve za avto, ipd, kupiti in plačati sami. Društva nam ne dajo denarja zanje, prav tako pa tudi ne država. Invalidski voziček nam sicer plača zdravstvena zavarovalnica, vendar pa ga moramo polovico plačati sami, iz svojega žepa. Kje je tukaj pravica?
Vidim tudi, da jamrate zaradi izobraževanja. Tudi zavod za invalidno mladino v Kamniku, kamor sem jaz hodil v šolo, ni perfekten, vse skupaj bolj spominja na zapor kot na šolo, saj smo bili po cele tedne stran od staršev… Bolj pomembna kot šola je bilo zame samoučenje: marsičesa sem se naučil sam, kajti šola ne zmore naučiti človeka tistega, kar rabi v življenju.
Pozdravljen Sandi!!
-Poleg tega tudi v naših društvih ni vse tako kot bi moralo biti. Naše društvo zapravlja milijone, da se tisti invalidi, ki se lahko ukvarjajo s košarko, ukvarjajo s košarko in trošijo energijo. Ne ostane pa jim nič denarja za resnično socialne programe. Tako si moramo npr. stopniščno dvigalo, prilagoditve za avto, ipd, kupiti in plačati sami. Društva nam ne dajo denarja zanje, prav tako pa tudi ne država.
R:Naše društvo zapravlja milijone….
Napiši kam gredo tile milijoni???
A je va predsednik društva tudi invalid z elektronskim invalidskim vozičkom??
Pa še od kod si ti???
V MS je društvo invalidov SONČEK,a jih poznaš katere od teh??
-Tudi zavod za invalidno mladino v Kamniku, kamor sem jaz hodil v šolo, ni perfekten, vse skupaj bolj spominja na zapor kot na šolo, saj smo bili po cele tedne stran od staršev…
R: Tudi jaz sem hodil v MB šolo in tudi jaz sem bil teden dni brez staršev !!
Je pa razlika med kamniško šolo in našo šolo….pri vas je bil bolj zaporniško,pri nas pa svobodno…..
Lp
Saj ni samo pri vas tako glede šolanja. Tudi gluhi so ločeni od staršev, ki živijo v drugih krajih, šola za gluhe pa je samo v LJ, MB, in v Portorožu, srednja poklicna pa v LJ. Tudi gluhi ne dobivamo invalidnine, no ne vsi, nekateri dobivajo, nekateri pa ne. Nimamo pravic do brezplačne tehnične pripomočke, za dober slušni aparat moramo sami doplačat. In kaj naj storimo? Nič…
Sporočilo javnosti 2007-10-06, Pravica do tolmačenja v znakovni jezik (in spet nekaj malega o vo
ponedeljek, oktober 08 2007 @ 15:32 CEST
Piše: Anonymous
Ogledov: 16
Spoštovane državljanke in državljani,
geslo mojega delovnega programa se glasi »priložnosti za vse«, hkrati pa se dolga leta borim za enakopravnost in enake možnosti vseh hendikepiranih, zato se pridružujem besedam svoje sodelavke dipl. socialne delavke Metke Knez:
»Ob spremljanju predvolilne kampanje, kot naglušna državljanka ugotavljam, da so mediji pozabili na skupino gluhih in naglušnih državljank in državljanov. Tu mislim na dostopnost spremljanja predvolilnih soočenj predsedniških kandidatov na TV Slovenija in na komercialnih televizijah, ki niso dostopna gluhim. Res je, da teletekst TV Slovenija omogoča, da vsi, ki potrebujejo prevod govorjenih oddaj, da si lahko sami nastavijo podnapise. Toda tukaj so še predvolilna soočenja komercialnih televizij, ki tudi ne zagotavljajo podnapisov ali prevoda v znakovni jezik. Opozoriti moram, da imamo v Sloveniji sprejet Zakon o uporabi znakovnega jezika, ki določa, da mora biti zagotovljena pravica do tolmača gluhim v vseh državnih ustanovah, uradih na državni in lokalni ravni ipd«.
Isti dan, 3.10.2007, je tudi Zveza gluhih in naglušnih Slovenije vodstvo RTV SLO z ogorčenjem opozorila na neenakopraven dostop do informacij za gluhe posameznike in posameznice.
Popolnoma se strinjam, da je »rešitev« s podnapisi na teletekstu nezadovoljiva. Tako RTV SLO, kot javni zavod kot tudi privatne medijske hiše bi morale biti jasno zavezane zagotavljanju simultanega prevajanja v slovenski znakovni jezik. Izvedba je enostavna, strošek tovrstne storitve pa je zanemarljiv. Gluha oseba ima skladno z ZUSZJ pravico biti informirana v njej prilagojenih tehnikah v skladu s posebnimi predpisi. Zakonodaja je sicer nejasna, vendar to ignorance do potreb gluhih in naglušnih prav gotovo ne opravičuje. Po stališču ustavnega sodišča, sprejetem v zadevi U-I-372/96, je ena od sestavin pasivne volilne pravice (pravice biti voljen) tudi možnost predstaviti kandidate in njihove programe v javnih glasilih. Torej smo prizadeti vsi skupaj, saj se tudi nam kandidatom onemogoča posredovanje informacij gluhim in naglušnim volilcem.
Pravica do enake obravnave (prepovedi diskriminacije) pri zagotavljanju vseh storitev, ki so na voljo javnosti (npr. informativne dejavnosti medijev) je varovana z Ustavo. Ustavo je potrebno razlagati v korist ljudem, državljankam in državljanom, in naj dodam, da tudi številne deklaracije o varstvu človekovih pravic vsebujejo prepoved diskriminacije na podlagi invalidnosti.
Diskriminacije ne povzročajo le dejanja, pač pa enako močno bolijo in prizadanejo tudi opustitve. Zato prepoved diskriminacije vključuje zahtevo po razumnih prilagoditvah za invalide, da se jim zagotovi učinkovit dostop do vseh javnih storitev. K temu po Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja niso zavezani le javni zavodi, ampak tudi vse privatne medijske hiše. Hudo je, da je RTV SLO v preteklosti že imela prakso simultanega prevajanja v znakovni jezik, pa so jo iz neargumentiranih razlogov ukinili. RTV SLO naj dokaže, da je ta zahteva po odstranitvi ovir za gluhe nerazumna!
Ob navedenem pa želim to priložnost izkoristiti za še eno informacijo o nekorektni volilni kampanji. Tokrat govorim o nekajminutni predstavitvi predsedniških kandidatov za volitev predsednika/ce republike, ki je dostopna na spletnih straneh Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Ne samo, da je nivo podajanja informacije dokaj ponižujoč za gluhe osebe, saj se jim podaja osnovne informacije in predstavlja kandidate, kot da bi bili gluhi tudi močno intelektualno ovirani. To je skoraj huje, kot že klasična diskriminacija, da se jim predstavi le tri od sedmih kandidatov: g. Türka, g. Peterleta in g. Gasparija. Drugi štirje kandidati nis(m)o vredni niti omembe z eno samo besedo.
Informacija gluhim, da naj izbirajo zgolj med tremi kandidati je skrajno manipulativna, še posebej, če vemo, da Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije dobiva strani FIHO ogromna javna sredstva za namen informiranja članstva. Torej javna sredstva, organizacije s statusom v javnem interesu, za izvajanje dopolnilnih posebnih socialnih programov za potrebe in namene članstva po informiranju. Prej našteti zakoni in obveznosti, ki iz njih izhajajo, veljajo tudi za organizacijo samo. In prav bi bilo, da bi ta bila vzgled ostalim. Vse kaže, da je pot v tej smeri še dolga in da nas čaka še veliko dela, preden zagotovimo…
priložnosti za vse
Elena Pečarič
predsedniška kandidatka
Mene je pa pri ZUIM-u najbolj motilo to, ker so invalide ujčkali in vse namesto njih naredili (negovalke,…)
In na podladi čega si ZUIM označil kot zapor? Mogoče res koprski! No, sobe so bile super, vse novo, vsaka s svojo kopalnico in wc-jem, vsak hodnik je imel po 2 “dnevni sobi” in kuhinjo,…. kaj je tle slabega?! Šole je super razporejena, vse novo, lifti,… če pa pogrešaš starše, si pa imel možnost prevoza s šolskim kombijem. Jaz sem bila 1 leto v internatu, ostalo pa sem se vozila. AJa, pa zavod ima še konjušnico in konje….kje si ti videl zapor varjanto???
Men je bil ZUIM super in imam zelo lepe spomine nanj, šola je v naravi, center je blizu, zraven kar nekaj kafičev in zdravstveni dom,….vse smo meli! Še preveč. Poglej raje druge internate samo po Lj., tuširnica in wcji na hodniku za 15 sob ali vsj 30 folka, sobe z razmajanimi policami, mizami, pojstlami, ipd., država pa je kar dobro poskrbela za ZUIM, pa tudi to, da je par zaposlenih imelo stanovanje blizu – sj veš una stolnpnica bela, zraven vhoda v ZUIM.
Edni problem invalidov je, da država res bolj malo vidi nas, in še huje je duševno bolnim, k država sploh nima ustreznega zakona za njih npr. zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki duševno bolne sploh ne obravnava! Pozdravček….Klija
Milijoni iz društva enostavno izpuhtijo, nihče ne ve, kam. Na zaključnih računih piše, da gre za kulturo, socialo, tehnične pripomočke, ipd, toda jaz še nikoli nisem dobil nobene pomoči od društva, prav tako pa tudi ne tehničnega pripomočka. Naš predsednik je na navadnem invalidskem vozičku, pa tudi dober športnik je. Sem od daleč, z drugega konca Slovenije kot ti, RobertH.
Tako barantanje, kdo je bolj in kdo manj hendikepiran, mi gre počasi na živce.
Vsak hendikep ima pač svoje težave.
Zame je pomembno predvsem koliko lahko samostojno živiš z njim
koliko psihično trpiš zaradi tega.
Ostalo pa, ali je večji revez tisti s tremi levimi rokami ali tremi desnimi nogami mi dol visi.
To ne vodi nikamor.
To je na nivoju branjevk.
Vsak ima pač svoje težave.
Pač izbrati moraš pot, ali boš sam gledal ali tudi kaj naredil.
Je bil enkrat fajn film na TV o nekem dekletu, ki po paralizi ni mogla uporabljati nog.
Pa se ni dala!
Postala je uspešna podjetnica (neka šiviljska modna podjetja je imela, izdelovala igraše itd)
Ja najbolj komot je da se kal dol uležeš in jokaš!!
Ugotoviti moraš kaj zmoreš, si izbrati cilj, narediti plan kako ga boš dosegel.
In potem začeti z delom!
Jok ne bo pomagal.
Vsak od nas zmore bistveno več kot zdaj pokaže!!
Ampak treba je kaj naredit!