TRPIM-POMAGAJTE
Lepo pozdravljeni!
Vse se mi je sesulo.Moj moz ima drugo.Ze dva dni samo jocem, jocem. Ne morem
se skupaj sestaviti, da bi normalno razmisljala. Boli, tako boli. Rada bi ga obdrzala. Vem, da sem za marsikaj sama kriva. Ne vem, ce imam kaksne moznosti. Z njo se ni spal, ker ona hoce, da prej prekine z mano. On pravi, da hoce biti sam, da razmisli. Trudim se biti vredu, pa me vse razjeda od ljubosumja.
Kako je drugace ko si sam na tem. Kaj naj naredim? Kako naj zivim? Ali mislite,
da ga lahko obdrzim? Kako? In kako naj neham jokat?
Ojej, zelo mi je žal da je tako. Mislim, da te na nek način celo razumem. Tud jest sem dala že veliko reči skozi v svojem življenju. Tud jaz sem se jokala, borila in uspelo mi je. Sedaj živim za naprej, za vsak dan posebej. Trudim se!
Nikoli ne vem kaj me še čaka, kaj se lahko zgodi ampak jaz delam na tem, da moje poslanstvo uspe. Da ohranim srečo v svojem zakonu, da grem čez stvari ki me nenehno razjedajo. Poskušam živeti naprej.
Mož me ni nikoli varal, me je pa že hotel zapustiti. Hotel je bit sam, da o vsem razmisli kako naprej. In tedaj sem nastopila JAZ v vsej svoji moči. V glavi sem dobila preblisk o tem kaksna sem, kaj delam narobe. In sedaj je vse drugače, kako naj rečem postala sem “boljša” oseba. Nič več zagledana samo v svoj svet in sebe.
Vse se je spremenilo. Strah mi je že malce splahnel da bo odšel,ker sedaj živiva v sreči in zadovoljstvu. Samo včasih še občutim kake sence, te pa so v mojem srcu tako močne da se neda opisat.
Sandra drži se, pa karkoli že bo. Želim ti da ti uspe, naredi vse za svojo srečo, ker se splača. Ti povem iz prve roke.
Sandra,
dobro preberi kaj ti bom napisala…..želim ti namreč najboljše!
Sama sem isto zgodbo doživljala pred 2 mesecema. Podrl se mi je svet. Ko sem zvedela, da ima drugo sem ga dobesedno na kolenih prosila, da naj ostane z mano, da mu vse odpustim,d a se bom borila in trudila zanj,…….to sem govorila v tistem šoku,……sedaj pa po 2 mesecih:
vrnil se je k meni, bila sem presrečna. vendar ne zaupam mu niti enega njegovega koraka več, ko ima zaseden telefon, ga v isti sekundi vprašam s kom je govoril, ko gre v službo, ga kličem in preverjam kje je,….skoz sem mu za petami. karkoli mi pove, mu ne verjamem več. ne verjamem niti besede!!!!!!!
vsi so mi govorili, da mu ne bom nikoli več zaupala in da ne bo nikoli več vredu, pa sem bila trmasta in lezla z glavo skozi zid! sem si mislila, vi kar govorite, on je zame vse in vse bom storila, da ga obdržim.
sandra verjemi mi,d a se ne splača. trpljenje po tekih dogodkih je še večje, kot je bilo odb odkritju resnice. vem, da sedaj ne boš mogla razumet in boš zanj želela narediti vse, da ga dobiš nazaj, ampak NE SPLAČA SE, ker nikoli več ne bo vredu! Verjemi mi!
Zjoči se,…..lažje ti bo, pojdi V E N!!!!!!!! ne sedi doma, poišči si družbo, čeprav vem,d a ti ne bo nikamor za it,…..vendar PRISILI SE!
bodi močna!
lep dan,
lina
Hm, saj niti ne vem, kaj točno naj ti povem in svetujem. Tudi sama sem se že velikokrat počutila tako. In ko sem kar jokala in jokala in nisem mogla nehat. Ko sem mislila, da mi bo srce počilo od žalosti… Sicer nisem še poročena, sem pa v resni zvezi. Mene fant tudi ni ne varal, ne nič kaj takšnega. Sem ga pa našla pri drugih, sicer majhnih (?!?) lažeh in v eni najini krizi se me je kar izogibal in želel mir, ter me skoraj ignoriral in… obupno je bilo, no. In jaz sem seveda vse to vzela zelo osebno in kot velik črni madež v najini zvezi, on pa… Ah, saj niti ne vem točno, kako on to doživlja. Čeprav je od tega že dobre pol leta, sem še sedaj v fazi, ko mu (še?) ne zaupam. Se trudim in vse, samo… če se že več kot 2 uri ne oglasi na telefon, je “panika”. Če mi je kaj sumljivo in ga vprašam, ter mi nekaj muti… spet “panika”. Vse jemljem z rezervo in ne vem, kako se bo to končalo. Velikokrat mislim, da bi bilo bolje, da končava. A po drugi strani ga imam zelo rada in si sploh ne znam več predstavljati življenja brez njega, ker ima pa po drugi strani ogromno + lastnosti. Če ga imaš rada, se poskusi boriti zanj. Premisli malce tudi o svojih napakah, se poskusi spremeniti (a le v tolikšni meri, da boš še vedno obdržala svoj “jaz”, ne da se boš popolnoma “prodala”, le za to, da mu boš ugajala!), uporabi malce ženskih čarov (saj znamo!). Spomni se, v kakšno Sandro se je zaljubil pred toliko leti… Če pa bo še vedno želel it, ga pusti. Ni slabšega kot če si v zvezi z nekom, ki si ne želi biti s teboj. Ker to je tako, kot če bi bil sam ali pa še slabše. Upam, da veš, kaj mislim s tem povedati. Joj, sem že napisala pravi roman. Še to… vedi, da pa bo lahko doolgoo trajalo, da boš spet dobila 100% zaupanje vanj. Se pa splača, če bo potem vse OK.
Včasih se splača.Vse odvisno zakaj je do tega prišlo. Pogovori se, kje je razlog. Verjamem da na začetku vlada nezaupanje, ljubosumje…. Ampak počasi se zadeve umirijo. Koliko zakonov preživi kljub skoku čez plot. Pravijo da varanje ali uniči zakon ali ga popestri in veliko krat je tako in se nekdo zave svojih napak in jih popravi se spremeni. Tudi sama sem to doživela pred skoraj desetimi leti. enako sem ga prosila naj naju ne zapusti. Bilo je hudo – dve leti sigurno. Ampak prepričana sem bila da me ima rad in zame je obstajal samo on in sem se borila za njega. Marsikaj sem na in v sebi spremenila. Zaupanje vanj se je počasi vrnilo. Življenje teče dalje in danes si nebi oprostila, če bi takrat takoj popustila in vrgla puško v koruzo. Če ga ljubiš, če je to kar želiš se imaš pravico boriti za njega. Želim ti srečo.
Ceprav nikoli nisem bila ljubosumna,sedaj sama sebe ne poznam.
Ves cas se sprasujem ali jo je klical, ali ji je poslal kaksen sms,email.
Sprasujem se kaksna je in ceprav vem, da je taksno razmisljanje neumno, primitivno, bi jo s takim veseljem prebutala. Zakaj mi to dela?
Vem, da bi bilo mogoce bolje prekinit, ampak vseeno ga se vedno ljubim.
Vem, morem se zbrati in ziveti naprej. Imava sina, ki me rabi. Najhuje je ko
sem sama. V sluzbi nekako gre, potem pa se sesujem. Vozim in se jocem.
Pa drugace sploh nisem taka. Ne vem ali naj komu povem. Vi ste edini.
Nekako ne morem se nikomur zaupat, ker se mi zdi da ce to ne dozivis ne
razumes. Vem, ker sem sama prej cisto drugace razmisljala.
Hvala vam, ker mi pomagata. Res!!!
Sandra,
Samo eno vprašanje, na katerega si odgovori, iskreno, velja?
Povedal ti je, da LJUBI drugo. Torej, njegova čustva do tebe niso več ljubezen, nima te več rad, ljubi drugo, ŽELI si biti z drugo, je tako?
Mar imaš tako malo ponosa v sebi, da si želiš ob sebi imeti moškega, ki te ne ljubi? Si želiš takšnega življenja? Življenja ob moškem, ki te ne ljubi in ki te nima rad? Četudi se bo vrnil k tebi, se bo zaradi ljubezni do tebe, ampak zaradi drugih vzrokov, mogoče mu pa KAO prijateljica sedaj ne bo ustrezala povsem, mogoče se bo do nje ohladil, mogoče bo ostal v zakonu zgolj zaradi otroka, ali pa zaradi materialnih dobrin. Razmisli. Kje je tvoj ponos? Madonca, vrzi ga na cesto, in naj se ne vrača več. Ti pa…….izjokaj svojo dušo, vzemi si čas za žalovanje, in na koncu postavi nasmeh na ustnice in daj srečo v srčka in svojo dušo, to ti bo dobro delo tako tebi kot tvojemu sinčku. Aja, pa finančno ga ožemi kolikor se le da. Da ne bi popuščala slučajno, velja?
Sedaj pa…izjokaj se, vrzi ga iz hiše, naredi načrt kako in kaj, zastavi si cilj, in pot do cilja, ki te bo pripeljala do tja bo dolga a trnova a na koncu boš zopet srečna.
Vsekakor pa ….ljuba duša, ne vzemi ga več nazaj. Lepo prosim!!!!! Spoštuj se ženska spoštuj.
Pa veliko sreče, vse se bo uredilo, boš videla, samo ne želi si imeti ob sebi moškega ki ti je povedal, da te ne ljubi.
Sandra S.
sandra,…..
tako kot sem ti rekla,……verjemi, da bo bolje, sicer ti mi lahko samo svetujemo, kaj dosti ti ne moremo pomagat. vem, da razmišlješ kdaj sta se dobivala, pisala,….saj to je normalno,…tudi jaz sem to delala.
samo nehaj se poniževat pred njim, ne prosi ga,…..postavi ga na hladno, boš videla da bo bolje,….še kako rad bo prišel nazaj. Verjemi mi, tudi jaz nisem verjela drugim, ko so mi rekli, vrži ga ven, prišel bo nazaj! sem si mislila, če ga vržem ven, ga izgubim za vedno,……nisem verjela tistim, ki so s tem že imeli izkušnje!
pa sem potem, čeprav s težkim srcem, to storila,….dva dni in je že bil nazaj…..
probaj bit močna, upri se mu, ker če boš pred njim jokala, ne bo vredu,…vedel bo da ti ni vseeno in bo to izkoristil,……..zberi pogum!
vem, da bi rada slišala vse drugo prej kot to, ampak tako je,…….postavi se zase!
pa oglasi se, kako se bo nadaljevalo!
lina
Saj ti dam prav Jan,…..jaz sem čez noč uvidela, da mu ne morem zaupat več,…..vem, da ni prav, ker ga non stop “gnjavim”, rada bi se trudila in mu verjela,….pa nevem kako naj si spet ustvarim zaupanje.
in priznam, da se zaradi tega mojega nezaupanja neprestano kregava.
prav imaš jan,…..zato pa je v takem primeru bolje, da se razideš……
lina
Ne ponizuj se, ne isci krivde pri sebi, izjokaj se do kraja, potem pa se zamisli in razmisli realno,kjer bos ugotovila, da ljubezen lahko ostane le obojestransko,Iizklopi ga iz svojih misli, misli na otroka, zanj moras biti vedra in vesela in si ustvari cilj, ki te bo osrecil. Poslji svojega nezvestega partnerja k ljubici,ali kamorkoli drugam,ce ga le ta ne bo hotela pri sebi in ga cim bolj ozemi za alimente, potem pa si s sinom uredi zivljenje tako, da vama bo najlepse. Zdrav otrok in zadovoljna ljubeca mamica, to bos le v primeru, ce bos ponosno in samozavestno zastavila cilj novemu, drugacnemu zivljenju naproti.
Lep pozdrav
Alenka
Ničesar ne boš spremenila, če ga boš na silo želela obdržati. Naj gre! Če bi bila ti na njegovem mestu, kaj bi storila? Raje misli nase, se imej rada in se zavedaj, da tud zate še obstaja kakšen moški. Če je šel z drugo, TE NI VREDEN!
Nikoli, nikoli naj nihče ne sili drugega v zvezo, če ni več ljubezni, ker bosta oba trpela.
LP,
Lena
Pusti času čas. Ne joči. Zaposli se z nečim, idi na sprehod, v kino, morda kar tako po trgovinah. Ne sili v njega, včasih je to zelo slabo. Naj se odloči sam in naredi prvi korak. Če te ima rad, bo še vse dobro, če pa ne, je bolje da gresta narazen.
Si se kdaj vrašala, ali je vreden, da se toliko “žreš” in jočeš. Morda mu to celo godi. Nekateri moški uživajo, če lahko ženo ali ljubico spravijo v ljubosumje. Za to ne izbirajo sredstev. Nekateri pa skačejo s cveta na cvet celo življenje. Navadno pa se zgodi, da tak partner ali partnerca v takem primeru kot je tvoj, “potegne ta kratko” kot pravimo.
Želim ti, da se umiriš in dostojanstveno prenašaš dogajanje. Morda bo začel misliti drugače in se bo spametoval.
ti bom povedala, kaj se je nekoč zgodilo meni, če ti bo mogoče to kaj pomagalo…
ko sva bila z možem še fant in punca,
se mu je zgodilo, da čeprav sva se lepo razumela,
preprosto zaljubil v neko drugo punco.
če se zgodi nekaj takega, seveda opaziš, vidiš, da se z njim nekaj dogaja.
rekla sem mu, da se mi zdi prav, da se o tem pošteno pogovoriva…
in je rekel, da mu je nerodno se z mano o tem pogovarjati…
in sem mu rekla, da se bova pogovarjala kot dva prijatelja ne kot fant in punca,
da jaz ne bom jokala, prosila, rotila naj bo moj…
da ga razumem, da mu je hudo, ker se je znašel v taki situaciji,
ko si razdvojen, poln dvomov, razmišljanj, rad bi da se konča ta mora, pa ne veš kako…
in da se bova pogovorila in mu bom skušala pomagati,
ne glede na to, kakšen bo rezultat…
kako to dosežeš?
tak miren pogovor, ko si sam prizadet?
preprosto… vklopiš razum, dostojanstvo, svoj ponos in samozavest.
ker, če ima namen oditi, bo odšel tudi če jokaš in prosiš, samo sebe s tem ponižuješ…
no,
kaj se je potem zgodilo.
je priznal, da je zaljubljen vanjo…
da mu je všeč iti z njo ven, biti v njeni družbi…
in sem mu sama predlagala, da naj pač gre z njo ven, če si to želi,
naj gresta plesati, naj gre na večerjo z njo…
in je šel.
zakaj je bilo to pomebno?
zato, da je zelo hitro ugotovil, da z njo ne bo mogel nikoli na tako miren način reševati tako “hudih” problemov…
da se z njo ne more pogovarjati tako odprto kot se lahko z mano…
ona je seveda postajala vedno bolj nestrpna, vedno bolj živčna,
ker je še vedno prišel k meni,
kot prijatelj
po nasvet, po tolažbo, po pomoč
in ravno tako nista še spala skupaj in jaz mu to verjamem in tudi sedaj nimam z zaupanjem nobenih težav, ker sva se takrat o vsem pogovarjala…
seveda boli, ko ti moški, ki ga imaš rada govori kako je zaljubljen v neko drugo…
ampak svoja čustva moraš zelo hitro umiriti,
nastopiti kot njegov prijatelj,
brez očitkov,
s stpnostjo poslušati,
ga poskusiti razumeti…
ker ti si pa še napisala, da veš, da si marsikaj naredila narobe…
torej, te lahko reši samo miren pogovor.
nehaj jokati, nehaj obtoževati, očitati, razmišljati kako ti je to lahko naredil, pa da te nima več rad…
vse to boš ugotovila skozi pogovore…
vodi pogovore ti,
pokaži se, da znaš biti umirjena, da znaš tudi poslušati…
kako se je končala najina zgodba najbrž veste…
gospodična ga je prosila naj me zapusti, ker ne prenese več tega, da še vedno hodi k meni…
in ji je povedal, da ne more,
da se je sredi tako velike zaljubljenosti
odločil zame
in danes sva srečno poročena 5 let.
Hvala, bom poskusla. Ves, res tud jaz sem marsikaj narobe naredila.
Premalo sem ga poslusala, njegova ljubezen mi je bila samoumevna.
Vem, da je brezveze, da se jocem, da prosim. S tem ne bom nic dosegla.
Morem se zbrat. Ves cas me muci tudi obcutek krivde, da sem sama
kriva, da je prislo tako dalec in kako sem lahko to pustila.
Zelim si, da bi ze nekaj casa minilo, da nebi bilo tako bolece in da bi lahko
normalno razmisljala.
In najbolj boli ko se zavem, da nikoli vec nebo tako kot je bilo. To so stvari, ki
ostanejo in pustijo sledi.
LP