Moj mož je kot partner v redu, z njim sem srečna, lepo se imava skupaj, še vedno je kljub kilometrini veliko nežnosti, seksa, rada sva drug z drugim. Čuti odgovornost do mene in otrok (so že odrasli) in ko sem enkrat hudo zbolela, je poskrbel za vse od a do ž. Prav tako mu ni treba nič posebej reči glede gospodinjskih del, trgovine in podobnega, poleg tega je pomagal skrbeti za svoje starše, ko so ostareli in obnemogli. Glede teh stvari je po moji oceni nadpovprečno odgovoren.
Mi pa živce para to, da vedno nekaj muti in si zato prisluži veliko policijskih kazni in seveda praktičnih problemov. Že v mladosti je bil tako kot nekateri fantje cepljen na mopede, potem na motorje, seveda so se vozili brez izpitov, včasih pod vplivom, fasali kazni zaradi kršenja nočnega miru in podobno. Žal ga take traparije niso minile in še vedno se dogaja marsikaj … vožnja neregistriranega avta, na primer, vožnja brez vinjete po AC, vožnja prevelikega kamiona za B izpit, neizpravni avtomobili … itak prehitra vožnja z motorjem, tudi vožnja pod vplivom tu in tam. Vožnja z njim mi požre veliko živcev, vozi grdo, za ritjo, prehitro, s premajhno varnostno razdaljo, gleda telefon … jaz pa norim zraven. Imela sva dve nesreči skupaj do zdaj, on še dve sam, vedno je bil on kriv. Ni bilo sicer hujših posledic, ampak vseeno …
Ne morem mu tega izbit iz sistema, mu preprečit. Plačuje enormne kazni, a ga ne izuči. Prosim ga, naj tega ne počne, pa samo zamahne z roko, saj to ni nič takega. Seveda nori, ko ga policija ustavi, tudi skregava se včasih pošteno zaradi tega, pomaga pa vse skupaj nič. Kot bi bila to neka droga (ceneje bi bilo, če bi se občasno zadel s čim drugim, če že res mora).
Izpita mu zaenkrat še niso vzeli, ampak prej ali slej se bo zgodilo tudi to in bo grozno, saj se vsak dan vozi v službo skoraj 50 km daleč. V službi je zelo odgovoren! Tudi če ga prosim, naj se zaradi mene brzda, saj mi te njegove ibunge požrejo ogromno živcev, ne zaleže. Pravi, da se preveč sekiram in da se preveč držim pravil. Ja ne vem no, očitno tudi njegov način ni pravi, saj tako izgubi ne le veliko denarja, ampak tudi časa.
Spodaj je tema o motorju, ki si ga je omislil partner, in je njo strah. Ko bi vsaj bil samo motor … mene je strah skoraj vedno, ko gre kam z avtomobilom.
Ne vem, kaj lahko sploh še storim. Letošnje leto doslej je pa sploh izredno, pa je minil komaj mesec in pol. Ne morem njegovih dejanj nekako ločit od sebe, ker je finančno breme kazni kljub vsemu skupno (in denarja nimava na odmet). Moje vprašanje: kaj mu je?

Spoštovani,

Da bi lahko ocenil kaj je psihološka logika v ozadju vedenja vašega moža, bi moral imeti več informacij. Slišati bi moral moževa zgodbo. V ozadju je lahko marsikaj. Lahko bi iz najstniškega obdobja ostala prepričanja, da je opisano vedenja izkaz poguma. Lahko bi šlo za to, da mož enači podrejanje s ponižanjem. V tem primeru bi podreditev policiji (zakonom) doživel kot osebno ponižanje. Obratno, pa bi upiranje policiji doživel kot ohranitev dostojanstva. Lahko, da iz otroštva vleče vzorce uporniškega vedenja. Tretja opcija je, da njegov ‘notranji otrok’ trpi, ker veliko časa dela za druge (služba, družina, skrbi), v tem vedenju pa najde zabavo/akcijo skozi katero se zadovolji ta njegov notranji otrok. Lahko bi rekli, da se sprosti frustracija, ki se nabira skozi delo. Naslednja možnost je, da lahko njegovo vedenje vsebuje določene samodestruktvine nianse. Gospe spodaj sem glede motorja namignil, da vožnja z motorjem ni nujno nevarna. No, vožnja motorja pod vplivom psihoaktivnih substanc pa je smrtno nevarna. Kot rečeno, to so samo ideje, ki bi jih bilo potrebno raziskati v pogovoru z možem.

Če želite olajšati življenje sebi, vam predlagam, da opustite poskuse moža spremeniti in prevzemati odgovornosti za njegovo vedenje. Razmislite lahko katera moževa vedenja so za vas še sprejemljiva, katera pa ne več. Tista, ki so, lahko sprejmete in jih ne poskušate več spreminjati. Za tista, ki niso, pa postavite jasno mejo in posledice ob naslednji kršitvi. Iz vašega opisa je videti, da je za vas na nek način sprejemljivo, da mož s svojim načinom vožnje ogroža vaše zdravje/življenje. Plus seveda svoje zdravje in zdravje drugih udeležencev. Oseba, za katero to ne bi bilo sprejemljivo, bi se v avto pri takem načinu vožnje usedla samo dva krat. Prvič, ko bi jasno povedala, da naj z njo v avtu nikoli več ne vozi tako. Ter ob naslednji ponovitvi, ki bi bila tudi zadnja. To, da vi norite, vseeno pa nadaljujete z izpostavljanjem nevarnosti, lahko moževa psiha razume kot dovoljenje, kot sporočilo, da je to za vas sprejemljivo. Torej predlagam, da postavite jasne meje glede varnosti, financ in v končni fazi tudi glede upoštevanja vaših želja – in potem te meje tudi držite. Mogoče bi lahko pomagalo, če boste izrazili tudi tako imenovana ‘šibka’ čustva. Iz vašega zapisa je videti, da se na moževo vedenja jezite, kar iz vidika psihološke logike pomeni zahtevo, da on spremeni vedenje. Kar je seveda na mestu. Ne vem pa ali bo taki vožnji občutite tudi strah za svojo varnost. In ali ta strah izrazite? Ker potem se odpre novo vprašanje, da mož ne upošteva tega, da se bojite za svojo varnost in nadaljuje s svojim vedenjem. To lahko predstavlja nov nivo problema v vajinem odnosu …

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

to so pač ljudje, ki so v vsaki drugi situaciji riti in si nič ne upajo. Ko pa so obkroženi z malo pleha okoli sebe in jim to da občutek varnosti, da bruhne vsa njihova nasilnost in zatrtost ven.
V bistvu je tvoj mož zelo nesrečen v življenju, tako s teboj (najbrž te ima za gospodovalno tečno ženo) kot v službi, kjer pometajo z njim.
Žalostno je samo to, da lahko on s svojim vedenjem koga resnično ubije, mislim nekoga drugega, ne samega sebe. Ali pa poškoduje.
Pametne rešitve ne vidim.
Mogoče bi bilo res dobro, da bi mu vsaj za nekaj časa vzeli izpit.
Ti pa bi se morala resno lotiti svojgega problema. Kot prvo se nikoli več ne usedi v avto z njim, naj se kar sam ubije, če se hoče. pa nehaj mu težit v celoti, delaj se kot, da ni nobenega problema. od njega zahtevaj denar za skupne stroške, kakor da nima kazni. On pa jih naj plačuje kakor ve in zna.

Draga gospa, verjamem, da je vaš mož ljubeč in vas ima rad, toda da je odgovoren do vas in vajinih otrok-no, ta je pa bosa. Obnaša se kot otrok, ki ni sposoben predvideti posledic svojih dejanj. Če je normalno inteligenten, ali se mu ne zdi nič čudno, da je imel že toliko nesreč in srečanj s policijo? Če iskreno misli, da so za vse to krivi drugi, gre za osebnostno motnjo. Težko se bo spremenil, če verjame, da so za vse krivi drugi. Pa tudi to, da se ne meni za vaš strah med njegovo vožnjo? Kolega mojega očeta je tako vozil, dokler ni povzročil nesreče, v kateri je njegova žena umrla, sam pa je ostal invalid za vse življenje. Tudi on je imel prej več manjših nesreč, ki pa ga niso izučile. Kako je lahko človek, ki ogroža sebe in svoje najbližje, odgovoren? Kaj če nekega dne na ta način ubije vas, vajinega otroka, mogoče celo vnuka, ko ga boste imeli ali ga celo že imate? Tu je zelo težko svetovati, saj se imata rada, mož je odvisen od hitre in nevarne vožnje in se sam od sebe ne bo spremenil, odvisnost je namreč bolezen. Svetujem terapijo za oba, tudi za vas, ki tako malo cenite svoje življenje in življenje vajinih otrok, da to dopuščate. Saj je že prej tako vozil, kajne, ko so bili otroci še majhni? Če ne bo pristal, ločiti pa se nočete, ostane samo, kar so vam že svetovali: nikoli več ne sedete z njim v avto. Pa tudi otrokom to odsvetujete, prepovedati jim ne morete, če so že odrasli. Ali pa če se vpiše v kakšen dirkalni klub pa tam sprosti svoje hlepenje po adrenalinu? Mogoče bo imel kdo drug še kakšen boljši predlog. Obstajajo namreč tudi bolj skrajne možnosti, a niso preveč lepe. Ampak smrt v nesreči tudi ni lepa..

Koliko sta mlada?druga puberteta pravi zena za mene.

Vaš odgovor mi zelo pomaga. Mož je zdaj še precej skesan in je dojemljiv za moje besede … Sem pa zdaj dejansko prvič povzdignila glas nad njim in mu dala ultimat (še pred zapisom tu gor), doslej me situacije res niso spravile tako daleč.
Glede vožnje so prošnje, naj se brzda zaradi mene oziroma nas, če vidi, kako stresen je tak način zame (on zase že “ve”, da bo reagiral, jaz pa zanj ne morem vedeti, ali spremlja promet ali že malo sanja …), nekaj časa zalegle, potem se to spet pozabi. Najraje vidim, da vozim jaz, čeprav niti ne maram voziti in bi to z veseljem prepustila njemu (ki je nor na vse, kar ima motor in jadra).
Zanimivo se mi zdi, da mu popolnoma zaupam, ko greva v hribe in jadrat, pa so tam še zahtevnejše situacije kot v prometu. Ampak tam si res neprimerno bolj odvisen od sebe kot od tehnike, tam ni odpustkov, v avtu imaš pa “potuho”. Zdaj, ko je bila ravno nesreča v hribih, on kot alpinist ne bi NIKOLI šel v hribe v takem času. Kar se pa tiče motorizacije, je pa druga zgodba. Je tehnični tip in se zanaša na svoje strokovno znanje o tem, kaj je še varno, kaj je sprejemljivo, kaj lahko škriplje in ne dela, jaz pa se bolj opiram na pravila in previdnost za vsak slučaj …
Zdaj se veliko pogovarjava o teh stvareh, moram pa tudi sama končno postaviti neke meje – mogoče sem bila res preveč popustljiva in mu je šlo vse skozi. Imam probleme z asertivnostjo tudi sicer, na primer v poslu, na srečo pa delam z ljudmi, kjer mi ni ravno treba pokati od samozavesti in ne hodijo po meni samo zato, ker nisem glasna 🙂

Druga puberteta ni, ker je tako že od nekdaj, malo se je z leti vseeno omililo in ne dela galame sredi noči v centru mesta, na primer.

Ker mam sam enga podobenga kolega, sem enkrat ze resno razmislov, da bi ga pelov v rehabilitacijski center soča na ksn pogovor na 4 oči, ce bi hotu kdo delit svojo zgodbo z njemu. Mogoce bi pa nucal…

ljubica, tvoj mož ti sporoča, da je njegovo življenje preveč tip top – skratka je preveč mirno, preveč urejeno, preveč rutinsko in želi nekaj dogodivščine, avanture – želi čutiti in živeti.

Se počuti preveč utesnjenega, in to vem iz lastnih izkušenj. Namesto, da ga kritizirate, mu plačajte kakšne adrenalinske zadeve, ki so varne in legalne. ali pa pojdite z njim delat neumnosti

Mislim da ste vsi večinoma falili. Ta mož je zgolj neodrasel, nerazgledan, neizobražen, neodgovoren debil.  Včasih so takim rekli da so nedodelani, obstaja pa še bolj tehničen izraz ja. Sprijazni se, ni druge, trpi. To kar si si izbrala, to si imej.

Kot je bilo že rečeno – super partner, ok morda res, ampak da je odgovoren, bi pa težko trdila.
Je pa zanimivo, da sem že nekajkrat naletela na to, da je nekdo ‘popoln’ na večini področij, na enem pa popolnoma odpove (ne vedno kot ta primer vožnje in kazni, ampak recimo tudi bolestno zamujanje, kontakti z družino…)

Avtorica, še komentar glede tvojega strahu, kadar se peljeta – kaj pa, če ti pelješ?

Se pa strinjam, mislim da bi on rabil kako terapijo.

Veste obožujem take voznike kot je vaš mož, brez kakršnegakoli zavedanja, da smo v prometu tudi drugi. Tak idiot na cesti se namreč ne zaveda, da ogroža predvsem druge, kaj mene briga, če se bo zaradi svoje neodgovornosti poškodoval on ali bo škodoval svoji družini, ni pa mi vseeno, če bo škodoval drugim, ki so bili žal v prometu istočasno kot on. Se vaš mož ne zaveda, da lahko družini vzame očeta, mamo, otroke? Povzroči trajno invalidnost nekomu, ki ni nič kriv. Rajši se začnite s tem ukvarjati in kako boste živeli s tako krivdo, kot pa s tem, da ste vi ogroženi, glede na to, da ste se zavedno odločili za tak način življenja.

Poleg tega so ti agresivni vozniki še arogantni in bog ne daj, da jim potrobiš samo še čakaš, da ustavi in te udari. Katastrofa.

Praviš da je tvoj mož odgovoren. No ja jaz se ne bi strinjal glede nato kaj si napisala. Saj ko bo koga ubil potem se ne boš rabila sekirat ker bo šel sedet.