hojla,
na pomoč! Naše dete je staro 16 mesecev in presega vse norme za trmo. Mamine živčke, pa atijeve tudi, vsaj popoldne, ko je doma, vleče in razteguje v neraziskana področja, in še mami sama ne ve, kdaj bodo počili (živčki namreč). Skušam biti neizmerljivo potrpežljiva, preslišati vpitje, ampak to se sploh ne neha. Ti malčki so gotovo v garanciji za nedoločen čas, drugače si ne morem predstavljati! Solzic pa ni, grejo gotovo kar direktno v pleničko, saj je ta zelo mokra … Torej, kaj naj naredim, ko se mala ponuja “nesi me nesi, ves čas me nosi!”. Saj jo pocrkljam, skušam najti pravo mero, saj kje pa ta sploh je?? Pa greva ven, pa ne v vozička, pa ne peš, saj ko pa mami tako dobro nese, ampak ta mami je v sedmem mesecu nosečnosti, pa skuša malo že nekaj časa navaditi na potrplejenje (ha, ha , ha…). Kaj pa vi storite z ekstra trmastimi otročki (včasih so jih baje kar z mrzlo vodo polili – našo crkljanko bi gotovo kap zadela, pa ne od vode, ampak od presenečenja, da je mami kaj takega naredila svoji punčki…). Torej moji živci se približujejo neznanemu področju in mislim, da jim zmanjkuje elastičnosti! Prosim povejte recept, ki deluje!!!

hja, nimam nobeneg pamtnega naseta… Mogoče se čuti kakorkoli odrinjeno zaradi prihajajočega člana?

Kar se pa vede tiče, pa sem pred mesecem odkrila, da se to dela še danes. Sošolka je na obletnici valete veselo razlagala kako malo, če jo popade trma, sezuje (???), postavi v banjo in jo pošprica z ledenim (!!!) tušom… Meni se zdi to ponižujoče in žalostno!

ha, mojega je baje tud trma dajala (mi je pravila tašča) pa ko je bilo extra hudo je samo nalila kozarec mrzle vode pa mu ga zlila za vrat
baje je bil takoj skuliran 🙂
no, pa je tudi naša 16 mesečnica sedaj ravno takšna kot je bil njen oči in kot piše !!!; ne izključujem možnosti, da ne bo dobila kdaj kmalu kakšno kapljo za vrat, ker kar je tumač je pač tumač!

Smo vsi na istem.Tudi to je del njihovega razvoja (odraščanja).Mami nosečka:smiri živce,jih boš kmalu krvavo rabla!

Pri nas strašno hudo meče našo 3,5 letnico – se mi včasih že malo rola!
Meni se zdi hladen tuš preveč šokanten, ponižujoč tudi, kot pravi nikanze!
Starejši je bil mega trmast – občasno smo zaprli vrata njegove sobe in mu razložili, da naj pride, ko se bo umiril – to in ČAS je bilo najboljše zdravilo. Žal, tudi moji živci so zadnje mesece prav našponani, neke univerzalne rešitve ni – jaz jo skušam ignorirat in to še najbolj zaleže, ko se skulira jo pocartkam in se pogovoriva o obnašanju,…
Lp, Mateja

Naša je že po horoskopu bikec, kar že samo od sebe pove trma, trma, trma…. Prvič jo je prijela pri cca 11 mesecih, ko se pikici ni zdelo, da bi po vseh štirih priplazila do mene, ki sem bila 1m stran od nje, temveč je hotela, da jaz pridem ponjo. In ko sem ji rekla, da ne, naj se sama potrudi, se je začel jok brez solz, poleg tega pa se je še protestno obrnila na hrbet. Jok je traja cca dve uri. Meni se je srce trgal, vendar mož ni pustil, da ji pomagam. Nakar se je pikica umirila, se obrnila in prilezla k meni. Od takrat smo imeli samo še en tak napad, pa je sedaj stara 3,5 let.
Drugače je pa tudi trma zelo dobra stvar. Saj smo le to izkoristili v prid, da ni želela imeti več flaške, dude, vozička, planic, da se nikoli ni želela nositi po rokah, temveč je hodila sama, saj je že velka punčka in ona se že ne bo dala okol prinest!
Nada

A bi vi malo prebrali, kaj načrtujete, da boste naredili otroku? – no, jaz vsekakor upam, da boste Vi nekoč dobili kozarec vode za vrat, pa me zanima, kako se boste počutili.
O trmi in o tem, kako se z njo spopasti smo pisali že 100krat, nekatere stvari vam je predlagala Mateja KK+T. Ne morem verjeti, da so ideje o “učinkovitosti” vodne terapije še vedno žive… pa če vi mislite, da je to trma, kar vas je doletelo pri 16 mesecih – potem še niste videli kaj dosti…

T. – mati včasih trmastega štiriletnika, ki je bil kot triletnik pogosto trmast, kot dvoletnik pa skoraj nenehno trmast….vse skupaj pa se je začelo z 9. meseci.

pa še to – trme skoraj ne moreš preprečevati, ker je to odziv otroka na dejstvo, da ne more biti nenehno kralj sveta, toda s pravilnim odzivom ga lahko naučite, da se z dejstvom, da ni kralj sveta in da vsi ne plešejo v ritmu, ki ga on diktira, lahko trmo omiliš, kdaj celo preprečiš, gotovo pa ga naučiš kontrolirati svoja negativna čustva. Kaj od tega pa ga naučiš z mrzlo vodo?

Ojej, ojej!
Moja 17-mesečnica se mi zdi prava milina glede trme, če jo primerjam s svojim 9-letnikom. Z leti raste tudi trma, svojeglavost, nagajivost…pa kaj…otroci so iznajdljivi in preizkušajo meje (trma) in vedno bolj se zavedajo svojih potreb in jih tudi hočejo uresničiti (ne vedo pa še, kaj se sme, kaj ne, kaj je primerno in kaj ne). Zato pa imajo nas POTRPEŽLJIVE starše, ki jih MORAJO/MORAMO na lep način poučiti, kako in kaj in kaj se v življenju sme in kaj ne.
NIKDAR in NIKOLI pa se ne poslužujte radikalnih kazni in ukrepov. Če vas že zaskomina, da bi kaj takega storile, se samo postavite na otrokovo mesto (bi vam odgovarjal šok z mrzlo vodo?! – groza, ne dojamem da se v današnjih časih še kdo poslužuje takšnih metod – in na srečo, tudi ko sem bila jaz majhna, nisem doživela/niti slišala za takšno mučenje).

A ste ti in tebi podobne normalne?!

Hojla,
za vse ki ste me narobe razumele, da imam sploh kak namen princesko polivat z vodo naj povem, da mi še na misel ne pride. Vsak naj dela po svoje … Vem, da je bilo o trmi že kar nekaj napisanega, a včasih tako pomaga, če malo (zelo!) potarnaš še drugim. Ampak moram reč, da ne glede na to, da se na forumu malokrat oglasim, mi je vedno znova žal, saj se vedno najde mamica, ki te napade, kot da s svojim otrokom delaš najslabše itd. Torej lep pozdrav vsem, pa do nadaljnega, ko me bo spet prijelo!

Tinkara ima danes malo težji dan! Ali pa je malce slabše volje! Ker svoje poste bolj v črni, direktni, manj obirni, verziji piše kot sicer.

Kaj bi pa ti rada? Moj post zveni čist drugače,kot si ga ti zastopla.” !!!” sem ga napisala samo zato,ker vem kaj doživlja in sem ji hotla povedat naj se pomiri,ker jo pred njo veliko bolj “živčno” obdobje. Kako vem? Ravnokar dajem te stvari skos!
Mislim,da si si napačno razložila moj post!
“!!!”,upam da te nisem užalila,moj post je bil dobronameren?
Direktna,ti se pa pomiri,ker to je pa res too much!!!!!

Moj vzklik je bil namenjen Tessi! (=ne tebi)

Se opravičujem, da, danes je malo zoprn dan.
In moj post je bil predvsem namenjen Tessi.
Sori, ne morem biti zmeraj obzirna, a je kaj bolje, če bi v celofan zavila in z mašnico servirala – da ni v redu, da ŽE PLANIRAJO, da bodo naredili nekaj tako nemogočega… nihče ni popoln, vsi delamo, kakor znamo, ampak ledene terapije ker je nekaj tu mač, ja potem pa ne vem… kaj bodo pa potem pri 3. letih, ko se bo trma še kako pokazala, naredile?

lp
T.

Sorry.

Sicer nisem mama, zato ne morem žal nič svetovati, sem pa ena od “polivanih”:))) Jaz to res odsvetujem, kot se že tudi ve med sabo strinjate; mene je mama pravzaprav nekajkrat hotela politi in mi je bilo to tako ponižujoče – res, ponižujoče, tako kot pravite, čeprav sem bila majhna, se dobro spomnim teh občutkov, grozno! – da sem popolnoma podivjala in začela rjoveti še bolj. In mami sem strašansko zamerila.
Včasih je samo rekla, da me bo polila z mrzlo vodo in ob tem bi jaz najraje eksplodirala od jeze – uh, še zdaj me oblije, ko se spomim.

Res, PONIŽUJOČE!!! Grozljivo ponižujoče. Počutiš se kot žival. In vsaj pri meni – obraten efekt od željenega.

Mamam trmoglvcev:
A se kateri da napisat kakšen naslov knjige.
Poleg Elizabeth Pantley ali je še kaj učinkovitega?

Jaz imam tudi doma otroka, ki svoj neuspeh konča s trmo, posledično sem se skoraj spremenila v cirkuškega klovna, tako se z možem reživa, ko uganjava neumnosti, da sine pozabi, da ni uspel SAM zapreti flaše na navoj.
Še to: cirkus zganjam šele potem, ko mu pokažem, kako se stvar naredi, ko mu povem, da se je potrebno še malo potruditi…potem pa v akcijo. Vedno se spomnim, da je bolje da se jaz malo pohecam, kot da bi sine znorel in se jokal uro skupaj. Zaenkrat deluje in dokaj hitro pozabi na svoj neuspeh. Starost: skoraj leto dni.

Prebrala sem vse poste, pa v nobenem nisem našla odgovora na tvoje vprašanje, ki tudi mene zelo zanima. Jaz sem mojega prvega sina nosila tri leta, drugi pa ima sedaj 23 mes in ga tudi še nosim in z zavistjo opazujem enoletnike, ki gredo peš iz vrtca, moj pa takoj ko me zagleda že steguje roke proti meni, pa kaj čem, bom že se potrpela eno leto, potem bo pa itak pretežak in bo moral hoditi sam. Ma, ne vem, kdaj naredim to napako, da jih tako razvadim (moja sestra ima štiri otroke, pa nobeden ni bil tako komot kot moja dva) in tudi ti si jo storila in boš morala sama najti nek recept, če ne prej pa potem, ko boš prišla s štručko domov, saj obeh pa najbrž ne boš mogla nositi.

LP, Tanja