Spoštovani dr. Pušenjak.

Pišem v imenu mame, ki ima dilemo v zvezi z jemanjem hormonskih tablet Trisequens.

Pred kratkim je tudi njo doletela mena – sicer relativno pozno, glede na starost večine žensk, ki jih poznam in jih težave mučijo že dlje časa.

Ginekolog ji je predlagal jemanje tablet Trisequens, vendar so stranski učinki – pa čeprav redki – dokaj strašljivi. Sicer nekih hudih težav nima – morda malce izrazitejši vročinski valovi, drugih pa ne navaja. Pred časom je bila tudi na merjenju kostne gostote in rezultat je bil precej dober; “podoben kot pri 30-letnici”, čeprav je mama imela takrat že nekaj čez 50. Ginekolog je jemanje teh tablet obrazložil kot prventivo za osteoporozo in blaženje težav v meni.

Po “kuri” s Trisequensom bi ji predpisal Angeliq.

Kakšno je vaše mnenje o teh tabletah, kaj vi predlagae vašim pacientkam?

Mama ima precejšnjo dilemo – v bistvu se ji zdi, da s odloča med rakom, infarktom itd (kot stranski učinek Trisequens) in na drugi strani osteoporozo.

Obstaja tudi kakšne drugi pripravki oz. naravna zdravila za lajšanje težav v meni?

Hvala in lep dan še naprej!

Spoštovani,

razpon dobrih oziroma koristnih učinkov naravnih spolnih hormonov, ki jih v minimalni količini dodajamo ženskam v klimakteriju in v meni je precej širši kot se na prvi pogled zdi. Ko se odločamo za ali proti hormonom se odločamo ne le proti osteoporozi temveč tudi proti živčnosti, slabi toleranci za stres, za mirnejši spanec, boljše intelektualne sposobnosti, manj pozabljanja, manj sušenja in zmanjševanja organov v urogenitalnem področju in na sploh precej višjo kakovost življenja, na drugi strani pa seveda malo tvegamo tudi nekatere oblike raka, vendar zelo malo, tako malo, da se to komaj statistično lahko dokaže.
Če vse to zgoraj poskusim ilustrirati, bi npr. priredili koncert in bi napolnili dva nogometna stadiona gledalk z ženskami približno enakih starosti med 50 in 70 leti ter bi na enem gledale le takšne, ki jemljejo hormone, na drugem pa tiste, ki ne, bi bil “džumbus” na prvem verjetno mnogo večji kot na drugem, med gledalkami na prvem bi bilo 11 takšnih z rakom na prsih, 2 ali 3 bi si skočile v lase in bi pristale na urgenci z modricami, na drugem stadionu pa bi jih 10 imelo raka na prsih, 5% pa se jih koncerta sploh ne bi udeležilo, ker bi bile za to preslabo razpoložene. Pred vrnitvijo domov bi se jih s prvega stadiona polovica znašla še na kakšnem drugem “žuru”, z drugega pa bi se jih 10% izgubilo in bi jih domači morali iskati po mestu in bližnji okolici, morda bi se katera od slednjih po koncertu tudi ulegla pod vlak zaradi napada depresije ipd. Skratka, statistika pozitivnih in negativnih učinkov uporabe hormonov v menopavzi žal nikoli ne bo obsegala vsega, kar je za predstavitev prednosti in slabosti potrebno vedeti ali poznati.
Sam svojim pacientkam, ki mi omenijo kak pomemben simptom klimakterija, vedno ponudim hormone vsaj za nekaj let in mnogim povem tudi zgornjo zgodbo.