Pozdravljeni! Na sistematskem pregledu pri treh letih je psihologinja priporočila korekcijsko telovadbo za našega fanta. Zanima me, če mogoče veste, kje v Ljubljani izvajajo tovrstno pomoč oz. poznate katero drugo obliko telovadbe za triletnike in jo priporočate. Kaj menite, bi bilo dobro tudi plavanje?

Pa še eno vprašanje, koliko časa se zaigrajo triletniki. Naš fantek zdrži pri aktivnostih, ki ga interesirajo (glasba – igranje na inštrumente, petje in poslušanje pesmic, pravljic, gledanje otroških revij in knjigic, vožnja avtomobilčkov…) tudi več kot pol ure, medtem ko ga risanje, sestavljanje kock, različnih sestavljank ne pritegne in zdrži le kratek čas (to pa je od njega zahtevala psihologinja na testiranju in kljub temu, da določene stvari zna, jih ni želel pokazati). Tako ga je psihologinja ocenila kot težko vodljivega, nezainteresiranega za delo in da naj v šoli pričakujemo težave pri učenju in pozornosti. Ali lahko rečemo za otroka, ki za določene dejavnosti ne kaže tolikšnega interesa, da je hiperaktiven.

Že v naprej hvala za odgovore!

Veš kaj je pa meni na sistematskem pri treh letih rekla privat pediatrinja, ki je mojo prvo hči spremljala od rojstva dalje in jo ima še sedaj, ko je najstnica? Da mi bo dala napotnico za psihologa, ČE TO SAMA ŽELIM. Pa sem rekla, da me psihologi, ki otroke ocenjujejo na podlagi četrturnega pregleda, niti v sanjah ne zanimajo. Pri ostalih dveh je bil enak razplet samoumeven…. Res pa je, da je tisti sistematski trajal hudo dolgo, mala pa je risala, sestavljala, pogovarjali sta se…

Tudi, ko je moje drugo dete šlo eno leto prej v šolo, nisem dovolila nobenega psihološkega testiranja (čeprav so mi par dni težili non stop iz šole pa še šolska zdravnica, ki je pokrivala šolo in sistematske preglede).

Tako, da bi bil moj komentar naslednji: zaupaj sebi, saj otroka dobro poznaš. Saj, če ga ne bi peljala na psihološki pregled, verjetno sploh ne bi razmišljala, da je kaj narobe, in obratno: če bi bilo kaj narobe, bi to opazila in čutila sama. Za mirno vest pa se lahko pogovoriš s pediatrinjo, ki malega pozna od rojstva.

Pika,

mislim, da en pregled pri psihologinji nikakor ne more napovedati, da bo imel otrok kakršnekoli težave in da je neodgovrno od strokovnjaka, dajati take napovedi, brez da se da otroku še kakšno priložnost, da se res vidi, kaj zmore.

Včasih otrok v novem okolju pred tujim človekom pač noče delati vsega, kar od njega zahtevajo “na ukaz”, čeprav sicer krasno riše -pa v tistem hipu tega ne bo naredil in si prislužil “slabo oceno”.
Tudi pri nas je bilo nekaj podobnega, ampak na srečo smo bili še pri drugi psihologinji, kjer je bil dečko razpoložen, prava zvezda, kar me je potolažilo, saj sem bila od prvega pregleda pošteno prestrašena (naj pričakujem težave pri učenju …).

Tudi ne vem, ali psihologinja ocenjuje motoriko vašega sina, ali imamo za ta del druge strokovnjake, recimo razvojne ambulante? (tam so nam priporočili Abc Šport)

Lep pozdrav in poskusite dobiti še kakšno (strokovno) mnenje.

ena mami

Pika,
Na pregledu triletnih otrok se zelo rado zaplete. Velikokrat mi starši pripovedujejo podobne zgodbe kot je vaša.
Na eni strani je pogosto razlog v tem, da je otrok na teh pregledih »znerviran« od vseh mogočih pregledov, srečanj, čakanj; na drugi pa so vznemirjeni tudi starši, ki si srčno želijo, da bi otrok ja pokazal kaj vse že zna in zmore. Konec koncev si vsakdo želi slišati, da se otrok lepo in ustrezno razvija.

V zvezi s korekcijsko telovadbo vam ne morem svetovati, kam bi se naj obrnili v LJ. Mogoče se vam bodo oglasili drugi starši, ki to vedo. Sicer pa se lahko še vedno obrnete na psihologinjo, ki vam je ta obisk svetovala.
V zvezi z drugim delom vašega pisma pa je tako, da otrok na sistematičnem pregledu opravlja dejavnosti (risanje, prerisovanje, vstavljanje, sestavljanje ….) preko katerih lahko ocenimo otrokov spoznavni razvoj (zaznavanje, mišljenje, učenje). Te dejavnosti so standardizirane (preprosto povedano gre za posebej izbrane dejavnosti, ki odražajo nivo otrokovega razvoja na posameznih področjih).
Kaj to pomeni npr. glede risanja si lahko preberete v knjigi Razvojna psihologija (L. Marjanovič Umek, M. Župančič). Izšla pa je letos.

Pa še na kratko o pozornosti: Pozornost je sposobnost usmeriti se na neko vsebino (na nek dražljaj). Je pomemben element v spoznavnem razvoju. Ločimo aktivno in pasivno pozornost. Aktivna je zavestna (hotena) osredotočenost na neko vsebino in je seveda kot taka miselni napor (Sami veste, kako nas lahko neko zelo zbrano delo utrudi). Pasivna pa nastopi, ko nek dražljaj pritegne našo pozornost, npr. ko nekaj zaropoče, ko ob nas poči petarda … Pri otrocih je še zelo prisotna (Vsaka stvar ga zmoti).
Logično je, da s starostjo (oz. razvojem) sposobnost zbranega dela (aktivna pozornost) narašča. Prav tako pa je jasno, da je povezana z našimi interesi, potrebami, občutkom kompetentnosti (torej občutkom, da smo nalogi kos), motivacijo, oceno koristnosti neke aktivnosti itd. Sami veste, da lahko pri dejavnosti, ki jo imate radi vztrajate zelo dolgo in obratno, da se izogibate ali na hitro opravite tiste naloge, ki vam niso všeč (niso v vašem interesu). Praviloma se odrasli znajdemo tako, da te naloge spretno naložimo komu drugemu, otroci pa to rešijo tako, da se nalogi uprejo. Ravno zaradi teh povezav je tudi težko reči, koliko časa zmore otrok v določenem razvojnem obdobju zbrano slediti neki dejavnosti.

Kot ste napisali – vi sami veste, koliko vaš otrok zmore in zna – tega pa na pregledu ni pokazal. Veste tudi, da se bo njegov razvoj nadaljeval od tam kar v resnici že zmore in zna.
Glede grafomotoričnih aktivnosti pa vam svetujem, tako mimogrede, da se igrata risanje npr. s palčko po pesku, po glini, na velike liste (časopisni papir, ob glasbi, ob pesmici in podobno)

V zvezi s hiperaktivnostjo pa le toliko. Na našem forumu je o tej težavi res veliko napisanega. Poglejte te prispevke. V njih boste našli prispevek o možnih vzrokih, opise HA otroka, kriterije po katerih se ocenjuje motnja, načine kako se mame s tem spopadajo in še mnogo drugega. Potem si boste lažje ustvarili sliko hiperaktivnosti (in ali je to kakorkoli povezano z vašim otrokom)
Res je, da je eden pomembnih kriterijev pomanjkljiva pozornost ali motnje pozornosti. In bodite pazljivi pri uporabi tega termina (HA). Ko se govori o HA imamo dve sliki:
V ospredju je HA, prisotne pa so tudi motnje pozornosti ali v ospredju je motnja pozornosti s prisotno HA. Obe sliki nista enaki in se ju tudi različno obravnava.

Komentar glede šole me je še najbolj »zaskrbel«. Otrok je star 3 leta. Še precej časa ima, da razvije mnoge spretnosti in sposobnosti, da dozori in da pridobi tiste veščine, ki mu bodo v pomoč in korist pri šolskem delu. Zaskrbljenost, ki jo začutijo starši, ko se govori o šoli privede do tega, da prično na različne načine (v dobri veri) otroka prehitro pripravljati na »šolsko delo«. Prav s tem pa sprožijo množico povsem nepotrebnih problemov.
Ne vem v koliki meri sem vam uspela odgovoriti. Če niste našli odgovora, ki ga želite mi še pišite.

Lep pozdrav
Francka