Spoštovani ,
Ker si predstavljam kako dragocen je vaš cas
in ker nisem preprican ali vas s tem po nepotrebnem ne obremenjujem,
bom napisal kar dve pismi:
Krajše:
Moje velikansko vprašanje je ali se Tricho-epitelioma (Brookov tumor),
odstranjen sinu nad obrvjo, kasneje še ponavlja oziroma (in tu je ta skrb!)
pojavlja rad tudi v maligni obliki in na kaj moramo biti (preventivno) najbolj pozorni?
lp
Marko
…………………………………………………….
……………………………………………………..
Pa še daljše:
Pred štirimi leti mu je bil odstranjen (receno je bilo) aterom nad obrvjo,
po šestih mesecih na istem mestu (v sami brazgotini) se je spet ‘nekaj naredilo’,
sledila je še ena odstranitev, postavljen je bil vprašaj pod prvo-odstranjeni ‘aterom’
in poslano na analizo.
Histopatološki izvid: (bom kar prepisal): “Del kože z adneksi. Epiderm je intakten,
v subkutisu so številne cisticne tvorbe razlicne velikosti, obložene z skvamoznim epitelom,
izpolnjene z keratinom, elementi vnetja niso prisotni. Robovi preparata segajo v zdravo.
Tricho-epitelioma (Brookov tumor).”
Tako je crno na belem zapisano, in je (kakorkoli že obracam)
še vedno velik(ansk)a skrb, ceprav po štirih letih izgleda stanje vec ali manj v redu.
Vcasih en del (na brazgotini) bolj pordeci, a to pripisujem, da se (ob študiranju, branju)
s prsti nezavedno drgne po teh zabrazgotinjenih ostankih-izboklinicah.
Zavedam se, da ima strah ‘velike oci’, pa tudi v svojem življenju sem videl res že marsikaj,
a saj prav gotovo razumete; otrok je otrok, tudi ce je ‘star sto let’, se to ne spremeni.
On sam se s tem sploh ne ukvarja in tudi jaz ga s temi vprašanji ne obremenjujem.
Ker takole menim: Ko pride (ce pride) cas, ko se je potrebno boriti, se je pac potrebno boriti
in kolikor vem, se je pri nekaterih stvareh najbolje zaceti boriti cimprej.
Torej moramo biti pozorni na (morebitne) startne znake, katere pa, žal, vsi ne moremo s-poznati.
In tako nastanejo taka vprašanja. Že najmanjši odgovor tistega, ki ima ta strokovna znanja,
pa je zato lahko silno dobrodošlo.
Zdaj pa moram res nehati, ceprav bi lahko pisal tja do poletja,
vas lepo lepo pozdravljam in vam želim lepo, soncno pomlad!
lp
Marko

Dragi Dimitrij!

Vidim, da že veste, da je trihoepiteliom benigni tumor. Rad se ponavlja, kadar tkivo ni bilo izrezano v zdravo, torej z varnostnim robom. To se je primerilo prvič, saj je kirurg sklepal na drugo, pogostejšo diagnozo, na videz pa sta bili spremembi torej čisto podobni.

Poznamo več tipov trihoeptielioma, nekateri se dedujejo. V tem primeru je sprememb več in so drobne, posejane po koži obraza. Če je sprememba ena sama, tako kot je bilo tukaj, pa ne gre za genetsko obolenje (solitarni trihoepiteliom). Glede na opisane cistične tvorbe bi bila možna še dezmoplastična oblika trihoepitelioma, ki je včasih podobna bazalnoceličnemu karcinomu in je zato potrebno razločevati med njima s pazljivim histološkim pregledom celic. Ker histopatološki izvid ne opisuje nikakršne poudarjene rasti celic, posebnih oblik delitve in nekroz, gre gotovo za solitarni trihoepiteliom. Ta tumor značilno zraste pri mladih odraslih.

Ponovni pojav trihoepitelioma je zelo redek, pojavi se običajno pri dednih oblikah. Tudi, če se pojavi ponovno, ne ogroža bolnika, neprijetno je le, ker lahko ponovni izrez vpliva na njegov videz. Toda sodobna kirurgija pozna tudi uspešne postopke rekonstrukcije in se skoraj vsakršna takšna napaka lahko uspešno prikrije. Spremembo v agresivno obliko tumorja so opazili v izjemnih primerih pri dednih oblikah trihoepitelioma. Vse to torej pomeni, da pri sinu ni pričakovati ponovitve tumorja.

Brazgotina, ki jo ima sin po odstranitvi, ni tkivo, enako temu, kakršno je bilo prej, zato je mogoče, da občasno pordi. Ravno zato, ker to tkivo ni enako in je funkcionalno slabše, je priporočljivo, da se odvadi dotikati brazgotine, če je zamišljen. Dobro je tudi, da je ne izpostavlja neposrednemu soncu in nosi poleti pokrivalo z zaščito.

Ni tehtnega razloga, da bi gojili svoj strah dalje. Z njim boste težko živeli, pa tudi sin čuti napetost, čeprav o tem ne razpravljate z njim. Skušajte se sprostiti. Do boja, ki ga omenjate, in bi nanj radi bili pripravljeni, z zelo visoko verjetnostjo ne bo prišlo. V življenju ni zagotovil, ko ga sprejmemo takšnega, kakršno je, vidimo, da je vsak tretnutek z bližnjimi zato toliko bolj dragocen. Sproščeni in brez strahu ste veliko bolj oboroženi za boj, kadar je ta potreben.

Lepo vas pozdravljam,

Irena