Lepo pozdravljeni!

Nikoli si nisem mislila, da bom sama kdaj naletela na tako mučen
problem, za katerega sicer vem, kako ga najlažje rešiti, ampak me vseeno zanimajo vaša mnenja. Dobri 2 leti hodim s 35-letnim moškim,katerega imam zelo rada, ampak on živi že precej časa sam z svojo mamo v skupnem gospodinjstvu. Na začetku sem se z njo “dobro” razumela (sprejela me je kot za “hčerko”)potem pa je začelo prihajati do vse večjih nesoglasij. Sama se je “odrekla” svojemu življenju, živi namreč samo za sina, ga razvaja, skratka naredi in da mu vse,kar je v njeji moči. Ko sem začela prihajati v njeno hišo, je z menoj počela isto, skratka -tudi mene je na svoj način razvajala in bila “presrečna”, da je njen sine končno dobil punco, s katero bo tudi ona uresničila svoje sanje: da dobi vnuka. Njeno neprestano vtikanje v najin odnos in vsiljevanje njene volje obema, mi je začelo greniti življenje. Začela sem se ji resno upirati in ji poskušala razložiti, da si svoj odnos z njenim sinom predstavljam v dvoje in ne v troje, kot ona misli in seveda naletela na gluha ušesa – enostavno ni mogla sprejeti, da ji “kradem” sina (edino kar ji je še ostalo v življenju).
Kot vsaka normalna ženska, sem si vedno bolj želela, da počasi začneva razmišljati o resnem življenju v dvoje, o otrocih (končno sva že zadosti stara)…a imam vse manj upanja, da bo do tega prišlo.Zakaj? O vsem tegobah in pomislekih, sploh kar se tiče njegove mame sem mu skušala pojasniti in žal spet naletela na odpor. Tudi njemu se zdi normalno, da živimo vsi trije v istem gospodinjstvu (čeprav je dovolj prostora, da si urediva svoje kotičke), preživljamo večerni čas skupaj pred isto televizijo,..zato, da pač njegova mama ne bo sama (da je bilo včasih tud več generacij v istem gospodinjstvu,.. skratka, da smo vsi trije ena “srečna familija”. Tega ne bi mogla nikoli sprejeti in seveda je edina rešitev, da grem stran…ampak povejte mi prosim, a se take stvari v današnjem času pogosto dogajajo in kako si moj nesojeni “mož” predstavlja, da danes ženske komaj čakajo, da pridejo živet v triperesno deteljico??
pozdravček

Pia,

na žalost je tako, da v dvoje pomeni dva in ne trije. RAzumem, da nekomu paše, da ga nekdo razvaja, vendar to ne bo šlo v nedogled, prej ali slej enega več ne bo in takrat boš morala ti nadomestiti mamo. To pa ne gre. Prav tako so se mami uresničile sanje po vnuku, razloži mu in njej, dajih ne bo, če ne bosta imela svojega kotička. Kajti gnezdo je nujno potrebno, da se lahko v miru in sproščeno počutiš, takrat je tudi vse lažje.

Če pa tvoj fant tega noče razumeti, potem ne bo šlo drugače, kot da greš. JAsno pa je, da je zelo dobro, če se boš o teh stvareh pogovorila z njemu, pa ne enkrat, ampak kar nekajkrat, tako boš na koncu vedela pri čem si.

Primož

Po mojem je tvoj fant custveno nezrel mamin sinko, sicer bi se od matere oddaljil in pricel ziveti neodvisno.NAvsezadnje je star 35!! Navadno velja, da se matere kar malce boji, saj ga le-ta custveno izsiljuje (kako je uboga in sama) in ne zna prerezati popkovine. Pogovorita se o vsem kar te muči.Povej, da bi tudi po odselitvi lahko obiskoval mater, da pa vendar ti ne zelis ziveti v troje. Postavi mu ultimat-ali se odselita, ali pa gres ti. Ce se ne bo strinjal, mislim, da nimas kaj vec cakati. Partner mora biti na tvoji strani.

Živjo!

Žal je tvoj mož mamin sinček – kar pomeni da je preveč in nenormalno za odraslega človeka navezan na mamo. Edina rešitev vajinega razmerja je odseliti se od matere in za nekaj časa zelo zmanjšati stike z njo. Odločiti se bo moral med tabo in med mamo in pri tem ni nobenega kompromisa ali popuščanja – kajti v nasprotnem primeru te čaka zelo mučno življenje v troje.

Pogum in akcija!!

Tvoji pomisleki so povsem upravičeni in predstavljajo normalen odziv. Rugelj ali Košiček bi dejala, da je tvoj partner “mamin sinko”, ki ne želi odrasti in nekaj resnice je v tem. Gre za to, da nekatere matere namenoma vežejo nase svoje sinove, le-ti pa se velikokrat ne zavedajo, da so dejansko “privezani”. Takšni sinovi oz. otroci so povečini bili in so še tisti, ki morajo skrbeti za počutje svojih staršev, kar je seveda neznansko breme, ob tem pa se starši niti ne vprašajo, kako se počutijo otroci. Gre za čustveno manipulacijo, ki hitro zleze pod kožo in se je akterji v teh igrah niti ne zavedajo dobro.

Zadeva je precej kompleksna, temeljni nauk pa je, da NISO OTROCI TISTI, KI MORAJO SKBRETI ZA ČUSTVENO ŽIVLJENJE SVOJIH STARŠEV in v normalnem razvoju je vedno tako, da ob določeni starosti oz. starostnem obdobju “ptički morajo odleteti iz gnezda”. Lepo je, da otroci vzdržujejo stike s starši, jim pomagajo,…a ob vsem skupaj morajo zaživeti svoje, avtonomno življenje, s svojimi partnerji in ob svojih pogojih. Če tvoj partner čuti občutke krivde, da je njegova mama sama, kaže, da imata oba težave – tako on, kot tudi mati.

Nemalokrat je odnos starš-otrok, ki se razvija v smeri, ki jih opisuješ, začinjen s sebičnostjo, manipulacijo in egoizmom s strani staršev. Kaj pa je z očetom tvojega partnerja? Včasih so sinovi tudi nadomestek (seveda na podzavestnem nivoju) za umrlega ali ločenega partnerja.

Iz tvojega pisanja nisem razbrala, kaj si želi tvoj partner in kako gleda na vso nastalo situacijo, zato je težko razpredati o tako zamotanih odnosih in situacijah. Je pripravljen življenje sebe in partnerke podrediti materi? Če je temu tako, vaju čaka precej dela.

Želim ti vse dobro.

Lep pozdrav!
Hvala za izčrpen odgovor. Rada bi dodala, da oče partnerja živi v neposredni bližini in je odšel od družine že pred več kot 25 leti. Ja, partner je sigurno nadomestek, zanimivo pa je, da njegov oče (ga večkrat vidi) sam opaža, da se mama preveč vtika v najino vezo in ji je to tudi sam povedal, ampak ona tega ne upošteva…Moram reči, da se mi zdi, da partner ve, da to kar on dela ni prav, ampak vseeno nima moči, da bi pretrgal vezi z mamo, ker ga že toliko let “maltretira”. Samo človek tega preprosto ne more razumeti, kajti on zelo tvega, da v življenju ostane sam z mamo. Tudi sama sem mu povedala, da danes ženske ne padajo na take veze z mamo in mislim, da je ni ženske, da bi sprejela tako situacijo. Milo rečeno se mi smili, ampak od usmiljenja se ne da živet in ne vem, kaj bi se moglo zgoditi, da bi stvar zastavil drugače. Je pa res, da sem jaz njegova prva ženska in si je preprosto zamislil, da bomo pač vsi trije skupaj funkcionirali in mislim, da naju je res pripravljen podrediti mami. Ja, hudo, ampak resnično.