Pozdravljeni!

Imam problem ki ga moram na hitro nekako resiti oz.omiliti. V bliznji prihodnosti me caka zagovor diplome.
Ze nekaj let nazaj sem diplomirala na VI. stopnji in ko se spomnim kako je takrat izpadlo (od treme sem totalno zatrokirala in se cisto izgubila v mislih), me kar mine, da bi sploh zadevo speljala do konca. Ze sicer bi tale VII.stopnja ze zdavnaj bila pod streho, ampak sem kar odlasala in odlasala…Zavedam se da je en velik vzrok za to, moja nizka samozavest. Prebrala sem ze ogromno knjig na to temo in moram reci, da se stanje popravi pa spet pade…
Ne vem kaj naj storim, rada pa bi speljala tale zagovor kolikor toliko solidno. Razmisljam da bi obiskala kaksnega bioenergetika, akupunkturista oz. kogarkoli ki bi mi znal pomagati…
Ima kdo kaksen nasvet?! Se mu zahvaljujem ze v naprej!!

Lp
Nell

nihče ni popoln in sploh nima smisla k temu stremeti. Tudi na zagovoru se lahko kaj zmotiš, pa kaj! Naredila boš v vsakem primeru, če si sama delala nalogo. Čisto jasno je, da ne rabiš kake posebne priprave, saj si že daleč prišla. Koliko izpitov si samo naredila! Čestitam!

Zivjo!

Sama sem imela isti problem. Blazno me je skrbel, kaj me bodo vprašali, a jih bo sploh zanimalo, itd. Se zlasti je bil problem, da je bil studij umetniske narave, kjer je dejansko pomembno, da znas ljudi pritegnit k svoji umetnosti in jih zanimirat. Samo ko je dejansko do tega prislo, sem se zavedela, da o tej moji temi nihce ne ve tolko kot vem jaz, in mi je bilo prav v uzitek predavat in tudi odgovarjat na vprasanja. Zelo me je presenetil odziv in zanimanje in obilica vprasanj, ki sem jih dobila, in to mi je dalo se dodatno samozavest. Bila sem celo na tujem faksu in jezik ni bil moj materni. Tako da nic se bat. Pa tudi ocena ni vazna – ti si jo daj sama, tako kot se bos itak celo zivljenje ocenjevala sama. Sami sebi smo najhujsi kritiki. Diploma je velik korak in zanj si ze takointako zasluzis NAJVISJO OCENO. cestitam!
Srecno!

Zapomni si sledeče: NIHČE nima o stvari, ki si jo raziskovala in o njej napisala nalogo toliko pojma kakor ti. Prav nihče, niti mentor, niti kaveljci v komisiji ( tudi če bi jih 30 tam sedelo bi bilo isto). Na tvojem zagovoru si TI edini strokovnjak za dotično stvar.
Zatorej, glavo gor in samozavestno naprej.
PS: zgoraj napisan nasvet je pomagal meni in vsem mojim kolegom, dobili pa smo ga od enega najbolj modrih ljudi v naši državi (in daleč naokrog).
Vso srečo in POROČAJ o poteku zagovora.

Draga Nell!

Trema zna res biti neprijetna in nas včasih lahko popolnoma zablokira, čeprav se na izpit, razgovor, predstavitev dobro pripravimo. Malce treme pa je lahko koristno, če jo znamo uporabiti v smislu spodbude in motivacije za pripravo na nastop.

Predlagam vam, da poizkusite z vsakodnevnih sproščanjem, recimo z globinsko sprostitvijo. Na ta način boste okrepili svojo čustveno stabilnost in ravnovesje ter dosegli notranji mir in sproščenost, kar je vse dobra osnova za bolj sproščen zagovor diplome. Redno vadite tudi vizualizacijo, lahko jo vključite na koncu sprostitve: sebe v domišljiji vidite na zagovoru, kako ste samozavestni, kako jasno odgovarjate, kako vam dobro gre … Vizualizacijo lahko dopolnite tudi s kakšno afirmacijo, na primer: Sem notranje samozavestna. V sebi imam notranji mir. Najbolje je, da si afirmacijo oblikujete sami. Lahko si jo napišete tudi na več listkov in shranite enega v denarnico, drugega na nočno omarico …, tako da jih lahko vidite večkrat na dan. Poizkusite si dati podporo tudi s spremembo telesne drže: opazujte, kako sedite ali stojite, ko vas je strah in imate tremo. Nato se zavestno zravnajte, dvignite glavo in pogled, poravnajte ramena … S spremembo telesnega položaja lahko vplivamo tudi na našo psihološko držo.

Nekaj dni pred zagovorom lahko vadite zagovor tudi v živo. Usedite se na stol in si predstavljajte komisijo pred seboj. Govorite na glas in samozavestno. Razmislite tudi o različnih vprašanjih, ki vam ji utegnejo postaviti. Skušajte komisijo videti tudi kot ljudi, da jih ne poistovetite preveč z njihovo vlogo, na primer, on je doktor znanosti, ugleden in uspešen profesor … Zavedajte se, da je to le ena od njegovih vlog, da je lahko tudi v vlogi partnerja, očeta, prijatelja, voznika … in da je tudi on “samo” človek.

Na dan, ko boste imeli zagovor, si pomagajte tudi z zbranostjo v čelu, dvignite jo s področja trebuha, kjer je običajno, kadar smo v čustvenem krču. Hkrati pa vam bo v pomoč tudi dihanje: ob vsakem izdihu si predstavljajte, da trema zapušča vaše telo, z vsakim vdihom pa vas napolnjujeta notranji mir in samozavest.

Verjemite, da vam bo uspelo, in res vam bo!

Želiš slišati en najbolj enostaven nasvet iz prve roke? Ko moram predavati večji skupini “vplivnih” ljudi, dobim manjvrednostni kompleks. Pomaga edino vizualizacija – ko stopim pred njih si zamišljam mojo komisijo, kot da vsi sedijo na WCju. Njihove grimase so temu v prid. Kako mi gre potem nasmeh… Treme pa v trenutku ni več in potem jaz blestim!

Pozdravljena,

sem imela ravno tako tremo kot ti (zagovor diplomske) in strah me je bilo samo do takrat, ko sem se zavedala, da so v komisiji ravno taki ljudje, kot sem jaz – da niso nič posebnega in da jih nobena super visoka izobrazba ne dela boljše po srcu…

Tam so, ker morajo biti in verjetno med mojim zagovorom razmišljajo o čisto banalnih stvareh in ne o tem, koliko treme imam ali je nimam.

Poskusi jih pogledati drugače: z ljubeznijo. Ja, zveni čudno, ja. Poskusi jih pogledati in v mislih reči vsakemu posebej:”Hvala za možnost, da sem danes tukaj. Hvala, ker mi boš prisluhnil. “

Odpri se v srcu – strah nas namreč stiska ravno pri srcu in se zato ne moremo izraziti tako, kot bi hoteli. Predstavljaj si, da je tvoje srce odprt cvet in ta cvet “pokaži” komisiji. Deluje, verjemi mi.

Držim pesti, srečno!

Amedea

Odpiram tole sicer staro temo, ki pa je po vsebini verjetno za marsikoga še zelo aktualna.
Tudi zame 🙁 V kratkem bom iskala službo in ko samo pomislim, da bom povabljena na kakšen razgovor, me kar stisne po celem telesu. Bojim se, da se mi bo tresel glas, da bom čisto zablokirala, da mi bo šlo na jok. Pa čeprav sem v nekih varnih okoliščinah odločna oseba. Pa sem na temo ‘treme na razgovorih’ že ogromno prebrala pa se tudi že pomirila, a ta hudi strah se znova in znova vrača.
Oh, če ne drugega, sem morala malo dati ven, vem, da bom morala to premagati sama 🙁 Morda si želim le malo dodatne debate na to temo, kakšnih novih iztočnic…

Popolnoma te razumem kako se počutiš ,ampak moraš vedeti da je vse v tvoji glavi.
Ne smeš dopustiti da strah prevlada in te uniči.
Verjetno imaš premalo samozavesti in zato tudi temu sledi taka reakcija.
Svetujem ti,da si najdeš hobi v glavnem nekaj kar bo pregnalo tvoje črne misli,sprehod v naravo,pogovor s kako prijateljico…

Sama sem bila mogoče še v hujši situaciji,ampak sem jo rešila s pozitivnimi mislimi kar seveda vpliva posledično tudi na pozitivna ravnanja in povečuje samozavest!!

Pozdravljeni!

Čez nekaj dni me čaka zagovor diplome in svojega straha ne znam niti opisati.
Že od nekdaj se borim s tremo pri javnih nastopanjih. Enkrat me je bilo na predstavitvi seminarske naloge tako strah, da sem padla v nezavest. In že večkrat se mi je zgodilo, da sem naprimer ostala brez sape in glasu, sploh nisem več mogla dihat, pred očmi se mi je temnilo… In zato me je še toliko bolj strah zagovora diplome. Sploh ne vem kako naj premagam to tremo, saj bom zaradi nje škodila sama sebi in morda zagovor ne bo šel skozi.
Ima morda kdo kakšen nasvet ali pa pozna kakšno metodo oziroma sredstva (Persen itd.) za lajšanje teh težav in pomiritev?
Že v naprej hvala za odgovore,

Tara