Najdi forum

Travme iz otroštva

Pozdravljeni!

Rada bi pomagala sinu, ki je po zadnjem pogovoru z njim očitno v depresiji in nosi v sebi travme iz otroštva. Ko je bil sin še v osnovni šoli, sva z možem imela kar nekaj težav v zakonu in sva jih reševala vpričo njega. Včasih se je mož znesel tudi nad njim. Kasneje se je zakon popravil, vendar je sin očitno vse skupaj nekako potlačil v sebe in ima sedaj težave.

Že v srednji šoli ni imel prijateljev, danes pravi da se ne počuti dobro v družbi dveh ali več ljudi. Ne mara osebnega stika z človekom in je ves čas doma, razen ko je v službi. Ko sva se nazadnje pogovarjala in sem mu omenila igrače, se je razjokal in pravi da ga le-te spravijo v žalost in jok. Tudi svoji slik ne želi gledati. Poskušam govoriti z njim pa ne znam. Ali mi lahko vi kaj svetujete. Noče pa k psihoterapijam in tudi tablet ne želi. Ali mu lahko jaz kako pomagam, če ni že prepozno in kako?

Samo prijavljeni uporabniki lahko vidijo priponke.

Pozdravljeni!

Razumem vašo zaskrbljenost in verjamem, da vam je v tej situaciji zelo težko. Nedvomno bi bilo dobro, da bi vaš sin šel na psihoterapijo, kjer bi s pomočjo psihoterapevta lahko lažje predelal njegove stiske. Seveda pa brez njegove motivacije ne gre in ga ne v to ne morete prisiliti.

Sprašujete kako mu lahko pomagate vi. Smiselno bi bilo, da sinu ponudite varen prostor, kjer se lahko izrazi brez strahu pred obsojanjem ali posledicami. Empatično poslušanje je ključnega pomena za začetek zdravljenja. Hkrati je pomembno spoštovati njegove želje, vključno z njegovim odporom do terapije ali zdravil, saj prisiljevanje ali prekomerno nagovarjanje lahko človeka še bolj odtuji.

Pomembno je tudi, da kot starš razmislite o tem, kako vaše lastno vedenje in čustveno stanje vplivata na vašega sina. Včasih je potrebno začeti z lastnim raziskovanjem in zdravljenjem, da lahko potem pomagate svojemu otroku.

Lahko ga nežno spodbujate k socialnim interakcijam ali hobijem, vendar ob tem pazite, da ne postane preveč obremenjujoče. Morda bi bil odprt za druge oblike podpore, kot so skupinska terapija, delavnice za samopomoč ali spletne svetovalne storitve.

Kot starš je pomembno, da se izobražujete o duševnih boleznih in travmi, kar vam lahko pomaga bolje razumeti, kaj doživlja vaš sin, in kako mu lahko najbolje pomagate. Pot do okrevanja je pogosto dolga in zahtevna, zato je pomembno, da ohranjate potrpljenje in vztrajate pri podpori. Včasih je najboljše, kar lahko storite, da ste tam za svojega sina, ga podpirate in mu ponudite ljubezen in razumevanje, medtem, ko se sam sooča s svojimi težavami.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Starši ne moremo pomagati otroku ker smo ga ravno mi porinili v težave.

Starši tudi ne moremo slišat otroka, če smo ga pahnili v depresijo ker ga nismo poslušali.

Edina smiselna pomoč je da otroku pomaga vzposobljena oseba.

New Report

Close