TRAVMA
Mnenje o medicinskih sestrah:nekatere so dobre,čutne,druge so jezne in neprijazne,ker imajo velikodela in majhno plačo.Najkrajšo potegne seveda nič krivi pacient.Naj pa povdarim,da sem bil veliko v kliničnem centru in da se najbolj nesramno in nekulturno obnašajo prav sestre iz bivših yu republik.Ko sem ležal v tako imenovanem CITU,mi sestra ni mogla najti žile na roki za odvzem krvi,je poprosila za pomoč raznašalca obrokov hrane.Ta je “pronašao žilu”.Dogodek je resničen,a zelo žalosten.
MAYKI!
Naj se predstavim.Sem delavec na travmi in sicer prihajam ravno z omenjenega oddelka.Omenila si,da gospod visi iz stene.Da ti razlozim,to je vratna ekstenzija in take ljudi moras spodbujati,da cim vec naredijo sami,tudi jejo.Na tem oddelku je se deset takih pacientov.Predstavljaj si,da sem pri vsakem pol ure in hranim.Pa to je ze moj cel siht.Ves koliko stvari moramo se narediti v turnusu.Drugic,preden zacnes kaj takega pisati se malo pouci o teh stvareh.Ves te stvari,ki jih pises so debilne stvari,ki jih lahko pise samo en laijik.
ZIGA!
Še enkrat preberi kaj sem napisala. Mislim, da ne boš nikjer zasledil, da sem napisala, da gospod visi….
Žal nisem iz te stroke, vendar moje oči vidijo tisto, kar vi ne vidite, ker ste pač tam samo zaposleni.
Naj pa povem še to, da je prijatelj odšel od vas v Sočo, da je dobil hud uroinfekt, ker cel mesec ni nihče na travmi zamenjal cevke za odvod urina.
Lep dan!
Lepo pozdravljeni!
Veliko nerazumevanja in preveč enostavnega gledanja v vsem tem pisanju.
Res je: tudi medicinske sestre, tehniki, zdravstveniki, pa tudi zdravniki – vsi smo samo ljudje, ki imamo tudi vsak svoje napake, imamo svoje lepe in manj lepe dni, tudi mi doživljamo neuspehe, žalosti; tudi mi grešimo. Vendar pa tako pavšal govoriti, da nič ni v redu, da nihče nič ne naredi za pacienta, to je pa za nas zelo žaljivo. Anonimko lahko napiše vsak in piše lahko karkoli, zato jih pri nas ne obravnavamo. So pa tudi odraz neciviliziranega pisanja.
Naši pacienti doživljajo nesrečo, neuspeh, bolečino: vse to velikokrat doživljamo z njimi. Ampak to zmoremo, saj je to naš poklic, ki smo si ga izbrali in ga z veseljem opravljamo. Potrebujemo veliko psihične energije in volje, da zmoremo kljub vsem težavam, ki nas spremljajo in na rešitev katerih nimamo vedno sami vpliva, vsak dan reči: Rad grem v službo in po svojih močeh bom tudi danes za svoje paciente storil vse, kar je v mojih močeh. Na lastni koži doživljamo včasih svojo nemoč, doživljamo pa tudi lepe stvari, ko rešimo življenje, ko nekomu omogočimo, da lepše živi, ko vidimo, kako se stanje zboljšuje.
Procentualno gledano pa imamo veliko več pacientov, ki so z našo oskrbo in požrtvovalnostjo zelo zadovoljni. O tem se bolj malo govori, na žalost; se pa tudi včasih sliši. Priporočam, da si preberete zvezek pohval in pritožb.
O tem kako in kaj je bilo na oddelku je težko govoriti, saj je vsak primer svet zase. Pa tudi ni etično, saj ima pacient pravico do zasebnosti. Priporočam vam, da se pogovorite z odgovorno oddelčno sestro ali zdravnikom glede oskrbe in zdravljenja. Netočna informacija lahko včasih ubija. Verjemite mi. Povejte kdo in kdaj ni dobil obroka, kdo je pritrjen v steno, kdo je dobil uroinfekt zaradi neustrezne nege.
Priporočam vam ustrezen pogovor z osebjem. Želim vam ugodno rešitev vseh vaših težav, vašim znancem in svojcem pa čimprejšnjo ozdravitev.
Pa še nekaj: prosim, bodite prijazni do nas. Bodite do nas taki, kot sami pričakujete, da smo mi do vas. Tudi zdravstveni delavci smo samo ljudje in si zaslužimo človeškega spoštovanja, ki ga nismo vedno deležni.
Lep pozdrav.
Mlinšek Aleksander, dipl.zn.
Klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za travmatologijo
Ob gledanju,včerajšne oddanje”Trenja”(POP TV) se je v meni sesulo še tisto malo spoštovanja,katerega sem gojila do delavcev zdravstvene stroke.
(še enkrat :ne vseh)
Preveč sem videla in preveč doživela ,ravno v ljubljanskih zdravstvenih centrih oz.bolninicah,da bi ‘nasedla’ ,eni sami,tvoji besedici.
Pacient,hvala Bogu,nisem bila jaz,zato dogodke laže opazujem oz.sem jih opazovala.Morda pa ti kot dipl.zn.le ne vidiš vsega,slišiš vsega in čutiš vsega,o čemer pišeš oz.teče tema.
Anonimke? So časi ko resnično ne veš bi ali ne bi povedal naglas kar misliš ……saj tudi zdravstvo spada med neke vrste monopoliste.
Si zamišljaš,da bi se nek pacient spomnil in prostestiral ker ga ne okopajo,ker ga ne preoblečejo takrat ko je umazan in težko prenaša svoje stanje…ker težko žveči hrano,saj nima zob…..
Eh ja Sašo…morda nekoč,nekje…sedaj pa ne.
Srečno!
Žiga, tebe se pa spomnim s travme. Si bil ok 🙂 Na splošno ste bili tehniki bolj prijazni od sester. Ampak upam, upam, upam, da mi nikoli ne bo več treba tja. In tudi zelo lepo bi bilo, da bi se v tej državi končno nekako uredilo glede zdravstva (finančno, dovolj zaposlenih, neke vrste psihični testi za zdravstvene delavce oz. predvsem za zdravnike, tako kot je to v tujini), čeprav so vsak teden nove napake in vse skupaj samo tone nekam…
“Je pač od srednjih šol, ki niso gimnazije, zdravstvena šola dokaj zanesljiva, kar se službe tiče.”
Od kod pa ti to? Sama že tri leta zaman iščem delo na štajerskem koncu,kljub velikim vezam in dela ni.
Strinjam se,da so nekateri zdravstveni delavci v napačnem poklicu,vendar je tudi dobrih precej veliko. V Mariboru je pomankanje sester na vrhuncu,sprejmejo pa nikogar ker je potrebno šparat,da si tisti pri “koritu” imajo dati kakšen miljonček več v svoj žep.
Ne udrihajte samo po sestrah,tudi pacijenti in njihovi svojci velikokrat prestopijo mere zdravega razuma.
lahko noč
ravno včeraj sem bila na Kureščku,na pikniku in tam spoznala gospo,ki je lezala na travmi(operacija kolena),vprašala sem jo kakšno je njeno mnenje o tem oddelku(ker tukaj berem same grde stvari) in je pohvalila vse,ki tam delajo.Rekla je da imajo toliko dela,da jo je pekla vest,ko je pozvonila za kako pomoč.Pravi,da so ji pomagali na malo potrebo,da nikoli ni opazila da bi komu bilo težko karkoli narediti,pa jim ni delila bombonjere,kavice in ne vem kaj vse ženske dajajo sestram.Jaz nisem sestra,ampak ne razumem kaj ljudje pričakujejo ko pridejo na oddelek????kdo skrbi za vas,če ne sestre in med.tehniki? vsi hočejo neko prijaznost, pa saj niste pri frizerju,madona pa da se vam mora frizerka zavlačiti v rit,samo da pridete naslednj ponedeljek na frizuro.Jaz sem pred mesecem ležala teden dni na ortopedski kliniki,sploh nisem razmišljala ali so sestre prijazne ali niso,delo opravljajo isto kakor tiste s travme…..
Vsem lep pozdrav
Odločila sem se, da tudi jaz na to temo bi rada nekaj napisala.
Ker sem ogromno časa preležala po bolnišnicah tako, da vse vem, kaj se dogaja, kakšni so itd. Ležala sem v KC. Lj.
Moje izkušnje so takšne, da sem brez besed. Zame so bili zelo zelo dobri od med. sest, do zdravnikov, do strežnic itd.
Ker sem že ležala vsepovsod po bolnišnicah po Sloveniji, vem za vsako bolnišnico posebej in zame so vsi zdravstveni delavci bili zelo prijazni.
Lahko malo pomislimo, da zdravstveni delavec je isto človek. Kako se ti obnašaš, do njega, tako se bodo obnašali zdravstveni delavci tudi, do tebe.
Pri oddelkih določijo pač nekaj med. sest. itd. in one morajo vse to sfolgati, imeti toliko pacientov na grbi pa ni preveč lepo. Če bi vsaka med. sest. komu dajala jesti, kaj bi pa drugi pacient, ki bi jo čakal. Saj nima tisoč rok.
Ne zagovarjam ne zdravnike ne med. osebje, ampak pišem to kar sem videla in moram priznati, da sem že tisočkrat povedala in še bom povedala, da tega dela ne bi opravljala za nič na svetu.
Vsa čast jim. Tudi med. sest. marsikaj vidijo, ki bi mi lahko padli samo v komo…
Sedaj boste rekli, da pretiravam, to zame ni pretiravanje, ampak sem že marsikaj videla kako se med. sest. godi, zato se mi tudi smilijo.
Bom kar končala z pisanjem in močno upam, da ne bo kakšnega pljuvanja po meni.
Lep večer in veliko zdravja vam želim.
Bodite zdravi!
Doroteja
Doroteja,
zakaj b i nekdo pljuval po tebi.Saj tukaj,doslej, tega ni počel nihče po nikomur.
Se spomniš svojih citatov v neki temi,kjer zdravnik tvoji prijateljici (ali tebi,nekako nismo našli skupnega jezika)ni hotel dati zdravil-pomirjeval,saj še ni pretekel trimesečni rok?
Najprej si preberi tisto potem recipliraj.
P.